Slovenske voznike čaka pomembna sprememba pri preverjanju alkoholiziranosti. Običajni alkotest, ki ga policisti uporabljajo med prometnimi kontrolami, po novem ne bo več zadostoval kot dokaz o stopnji alkoholiziranosti, tudi če se bo voznik z njegovim rezultatom strinjal. Razlog je odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da dosedanja ureditev posega v ustavno zagotovljeno domnevo nedolžnosti. Vlada je zato pripravila spremembe zakonodaje, ki bodo zahtevale dodatne meritve, nakup 96 etilometrov za 1,1 milijona evrov in več dela za policijske patrulje. Toda nova pravila naj bi se začela uporabljati šele maja prihodnje leto.
Vlada je v četrtek, 8. oktobra, potrdila predlog sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa in državnemu zboru predlagala obravnavo po nujnem postopku. Najpomembnejša novost zadeva način, kako policisti ugotavljajo in dokazujejo alkoholiziranost udeležencev cestnega prometa.
Sprememba se na prvi pogled zdi tehnična, vendar ima pomembne pravne in praktične posledice. Naprava, v katero vozniki danes najpogosteje pihajo ob prometnih kontrolah, namreč ni enakovredna merilni napravi, ki zagotavlja dokazno zanesljivo meritev alkohola.
Na to je opozorilo ustavno sodišče, ki je oktobra lani ugotovilo neskladje dosedanje ureditve z ustavo. Vlada zdaj predlaga drugačen postopek, pri katerem običajni alkotest ne bo več zadnji korak preverjanja alkoholiziranosti.
Kaj se bo spremenilo pri običajni prometni kontroli?
Po veljavni ureditvi policist vozniku odredi preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola, ki ga večina ljudi pozna kot alkotest. Če naprava pokaže preseženo dovoljeno vrednost, policist sestavi zapisnik, voznik pa se lahko z rezultatom strinja ali mu oporeka.
Če se z rezultatom strinja, lahko ta služi kot podlaga za nadaljnji prekrškovni postopek. Če mu nasprotuje, policist odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled. Po predlagani ureditvi bo drugače. Indikator alkohola bo služil samo kot začetni oziroma preliminarni test. Če bo pokazal preseženo dovoljeno mejo, bo moral slediti še preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Voznikov podpis zapisnika bo po novem potrjeval zgolj, da je bil seznanjen z rezultatom in nadaljnjim postopkom. Ne bo več pomenil priznanja pravilnosti rezultata indikatorja.
Če voznik zapisnika ne bo želel podpisati ali bo odklonil nadaljnji preizkus, bo policist to zabeležil. Pri tem pa je pomembno poudariti, da odklonitev odrejenega preizkusa ne pomeni, da se lahko voznik izogne odgovornosti. Zakon za odklanjanje preverjanja alkoholiziranosti določa posebne posledice.
Ustavno sodišče: Alkotest ni dovolj zanesljiv dokaz
Razlog za spremembo je odločba ustavnega sodišča z dne 2. oktobra 2025. Sodišče je presojalo ureditev, po kateri je bilo mogoče stopnjo alkoholiziranosti dokazovati z rezultatom indikatorja alkohola in voznikovim strinjanjem s tem rezultatom. Ugotovilo je, da takšna ureditev ni skladna z ustavno zagotovljeno domnevo nedolžnosti.
Bistvo problema je v razliki med indikatorjem alkohola in etilometrom. Indikator je namenjen hitremu preverjanju prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, ni pa merilna naprava, za katero bi veljale predpisane meroslovne zahteve.
To pomeni, da rezultat indikatorja sam po sebi ne zagotavlja dovolj zanesljivega dokaza o natančni stopnji alkoholiziranosti.
Ustavno sodišče je opozorilo, da lahko takšne naprave pokažejo tudi lažno pozitivne ali lažno negativne rezultate. Etilometri morajo na drugi strani izpolnjevati strožje tehnične in meroslovne zahteve, zato zagotavljajo zanesljivejše meritve.
Sodišče je poudarilo, da voznikovo strinjanje z rezultatom ne more nadomestiti ustrezne dokazne zanesljivosti naprave.
Zakaj policija še vedno uporablja alkoteste, če je ureditev protiustavna?
To je eno najpomembnejših vprašanj, ki se odpira ob spremembi zakonodaje. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo protiustavnost, vendar sporne določbe ni takoj razveljavilo. Presodilo je, da bi lahko takojšnja odprava dosedanjega načina preverjanja alkoholiziranosti povzročila še večje težave pri zagotavljanju prometne varnosti.
Slovenija namreč nima nujno zagotovljenih vseh tehničnih in organizacijskih pogojev, da bi policisti lahko takoj začeli uporabljati drugačen sistem. Zato je sodišče določilo, da se dosedanja ureditev uporablja do odprave protiustavnosti.
To pomeni, da policisti alkoteste še vedno zakonito uporabljajo in da odločba sama po sebi ne pomeni razveljavitve že izrečenih kazni.
Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu. Toda prav pri tem se odpira novo vprašanje, saj vlada začetek uporabe spremenjenih pravil predvideva šele 7. maja 2027.
Zakaj bodo nova pravila začela veljati šele maja 2027?
Odločba ustavnega sodišča je bila v uradnem listu objavljena 7. novembra 2025. Enoletni rok za odpravo protiustavnosti se zato izteče 7. novembra letos. Vladni predlog pa začetek uporabe novih pravil predvideva za 7. maj 2027, torej šest mesecev pozneje.
To ne pomeni nujno, da bo država v tem obdobju ostala brez pravne podlage za izvajanje alkotestov. Ustavno sodišče je namreč izrecno dovolilo nadaljnjo uporabo dosedanje ureditve do odprave protiustavnosti. Kljub temu pa ostaja pomembno vprašanje, zakaj je za praktično uvedbo sprememb predviden tako dolg prehodni čas.
Razlog je očitno povezan tudi s tehnično pripravljenostjo policije, saj bo za izvajanje novih postopkov potrebovala dodatno opremo in ustrezno organizacijo dela.
Država mora torej odpraviti protiustavnost, hkrati pa priznava, da policija za takojšen prehod na drugačen sistem še ni ustrezno pripravljena.
Za 96 novih etilometrov kar 1,1 milijona evrov
Sprememba bo imela tudi konkretne finančne posledice. Policija v letošnjem letu načrtuje nakup 96 etilometrov v skupni vrednosti približno 1,1 milijona evrov. To pomeni povprečno okoli 11.460 evrov na napravo, če celoten predvideni znesek razdelimo na število načrtovanih etilometrov.
Pri tem je treba upoštevati, da lahko vrednost nabave poleg samih naprav vključuje tudi dodatno opremo in druge povezane stroške. Letni stroški izvajanja nove ureditve so ocenjeni na približno 90.000 evrov. Nastajali bodo predvsem zaradi uporabe ustnikov, referenčnih plinov, servisiranja in zagotavljanja ustreznega delovanja naprav.
Toda to še niso vsi stroški.
Predlog opozarja tudi na dodatne prevoze voznikov na policijske postaje, kjer bodo praviloma opravljali meritve z etilometri. Višina teh stroškov za zdaj še ni natančno ocenjena, kar pomeni, da celotna finančna obremenitev novega sistema še ni dokončno znana.
Policijske patrulje bodo dodatno obremenjene
Nova ureditev ne bo vplivala samo na voznike, ampak tudi na vsakodnevno delo policistov. Po podatkih iz obrazložitve zakonskega predloga policija letno obravnava približno 10.000 alkoholiziranih voznikov. Dokument ob tem navaja okoli 4.000 pozitivnih preizkusov z rezultatom nad 0,80 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Ker bo treba pozitivne rezultate indikatorjev dodatno potrjevati, se bo povečalo število postopkov, pri katerih bodo morali policisti uporabiti etilometer ali odrediti strokovni pregled.
Težava je tudi v tem, da bodo meritve z etilometri praviloma potekale na policijskih postajah. Manjši ročni etilometri, kakršne uporabljajo nekatere druge evropske države, po pojasnilih iz predloga ne izpolnjujejo slovenskih meroslovnih zahtev.
To lahko pomeni, da bo morala policijska patrulja voznika odpeljati na drugo lokacijo, namesto da bi celoten postopek opravila neposredno ob cesti.
Posledica bodo lahko daljši postopki in manj časa za druge prometne kontrole. Kolikšen bo dejanski vpliv, bo mogoče oceniti šele po začetku uporabe novih pravil.
Bodo zaradi novih pravil alkoholizirani vozniki lažje ušli kazni?
Ne. Namen sprememb ni zmanjševanje odgovornosti voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, temveč zagotavljanje zanesljivejšega dokazovanja prekrškov.
Ustavno sodišče ni podvomilo o upravičenosti nadzora alkoholiziranosti v prometu. Nasprotno, poudarilo je pomen učinkovitega preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola. Sporen je bil način dokazovanja natančne stopnje alkoholiziranosti, ne pa sama pravica policije, da preverja voznike.
Tudi po novi ureditvi bo policist lahko odredil preizkus, voznik pa bo moral sodelovati v predpisanem postopku. Spremenilo se bo predvsem to, da rezultat običajnega indikatorja in voznikovo strinjanje ne bosta več zadostovala kot dokaz alkoholiziranosti. To je pomembna razlika med strožjimi dokaznimi pravili in milejšim odnosom do vožnje pod vplivom alkohola.
Novost tudi za voznike avtomobilov z naprednimi sistemi
Predlog sprememb prinaša še eno zanimivo novost, povezano z avtomatizirano vožnjo. Pod določenimi pogoji bo omogočena vožnja brez stalnega držanja volana pri dvoslednih vozilih, ki imajo aktiviran ustrezen odobren sistem avtomatizirane vožnje prve, druge ali tretje stopnje po standardu SAE J3016.
Toda to ne pomeni, da bo voznik lahko med vožnjo počel karkoli drugega.
Izpustitev volana bo dovoljena le, kadar bodo to dopuščali stanje ceste, preglednost, vidljivost, prometne in vremenske razmere ter lastnosti vozila. Voznik bo moral spremljati promet in delovanje sistema ter biti pripravljen nemudoma prevzeti upravljanje vozila.
Na zahtevo policista bo moral omogočiti tudi vpogled v podatke o aktiviranju in delovanju sistema avtomatizirane vožnje. Če tega ne bo storil, predlog predvideva globo 300 evrov.
Gre torej za prilagajanje zakonodaje sodobnim vozilom, vendar odgovornost voznika ostaja.
Spremembe tudi za triatlonce
Vlada je v predlog vključila še spremembo pravil za športnike, ki trenirajo na javnih cestah. Dosedanja posebna pravila za trening kolesarjev naj bi razširili tudi na triatlonce z ustrezno licenco. To bi jim pod predpisanimi pogoji omogočilo vožnjo v paru, drug ob drugem, kar je pomembno predvsem pri organiziranih športnih treningih.
Takšna možnost sicer ne pomeni splošnega dovoljenja za vzporedno vožnjo vseh kolesarjev, temveč posebno ureditev za določene športnike ob izpolnjevanju zakonskih pogojev.
Dražji postopki, več dela za policijo in vprašanje pravočasne pripravljenosti
Predlagane spremembe prinašajo pomemben premik v načinu dokazovanja alkoholiziranosti slovenskih voznikov. Namesto sistema, v katerem je lahko voznikovo strinjanje potrdilo rezultat običajnega alkotesta, bo za dokazovanje potrebna zanesljivejša meritev.
To je neposreden odgovor na odločbo ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da domneve nedolžnosti ni mogoče nadomestiti z voznikovim podpisom pod rezultat naprave, ki ni ustrezno meroslovno zanesljiva.
Toda ob tem ostajajo tudi povsem praktična vprašanja. Policija bo za nove etilometre predvidoma namenila 1,1 milijona evrov, vsako leto bo imela dodatne stroške, policijske patrulje pa bodo morale opravljati več postopkov.
Poleg tega predvideni začetek uporabe novih pravil sega v maj 2027, čeprav se enoletni rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti izteče že novembra letos.
Ključno vprašanje zato ni, ali je treba zagotoviti zanesljivejše preverjanje alkoholiziranosti – to je ustavno sodišče že jasno povedalo. Vprašanje je, ali bo država sposobna novo ureditev uvesti pravočasno, brez nepotrebnega podaljševanja postopkov in brez zmanjšanja učinkovitosti policijskega nadzora na cestah.
Za voznike pa ostaja najpomembnejše opozorilo nespremenjeno: alkohol in vožnja ne sodita skupaj, ne glede na to, s katero napravo policisti ugotavljajo alkoholiziranost.
