Tea Košir danes, 15. oktobra, uradno zapušča položaj državne sekretarke na ministrstvu za zdravje. Toda njen odhod je postal precej več kot običajna kadrovska sprememba v vladi. V nekaj dneh je napovedala izstop iz stranke Demokrati Anžeta Logarja, vrnitev v državni zbor kot nepovezana poslanka, nato pa si je premislila in se odpovedala tudi poslanskemu mandatu.
Njena odločitev pomeni, da lahko svoj sedež v parlamentu obdrži vodja poslanske skupine Demokratov Elena Zavadlav Ušaj. Medtem je Direkcija RS za infrastrukturo potrdila, da obstaja možnost zaposlitve Koširjeve za določen čas.
Zaporedje dogodkov je sprožilo politična vprašanja o razlogih za njene odločitve in morebitnih pritiskih, vendar Koširjeva konkretnih okoliščin ni javno pojasnila.
Po dobrih štirih mesecih se poslavlja z ministrstva
Vlada se je v sredo, 14. oktobra, na dopisni seji uradno seznanila z odstopom Tee Košir s funkcije državne sekretarke na ministrstvu za zdravje. Funkcija ji preneha danes, 15. oktobra, s čimer se zaključuje njeno razmeroma kratko obdobje v vodstvu ministrstva, ki ga vodi minister Tadej Ostrc.
Koširjeva je bila na položaj imenovana junija letos, pristojna pa je bila za področji javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva. Gre za področji, ki neposredno vplivata na dostopnost osebnih zdravnikov, preventivne programe in organizacijo osnovne zdravstvene oskrbe.
Odstopno izjavo je podala 28. septembra, minister Ostrc pa je nato vladi predlagal, da se z njenim odhodom uradno seznani. Po poročanju 24ur je v odstopni izjavi navedla osebne razloge, vendar njihove vsebine ni podrobneje predstavila.
Njen odhod je toliko bolj opazen, ker je v kratkem obdobju prišlo že do drugega odstopa državne sekretarke na istem ministrstvu. V začetku septembra je namreč položaj zapustila tudi Vesna Marinko. Vlada je nato imenovala nova državna sekretarja Dragano Savić Kuleto in Simona Novaka.
Kadrovske spremembe same po sebi še ne dokazujejo težav pri vodenju ministrstva, vendar ob številnih odprtih vprašanjih v slovenskem zdravstvu upravičeno vzbujajo zanimanje javnosti. Pomembno je predvsem, kako bo ministrstvo zagotovilo nadaljevanje dela na področjih, za katera je bila Koširjeva pristojna.
Najprej odhod iz stranke, nato napoved vrnitve v parlament
Politično dogajanje okoli Tee Košir se je zaostrilo v začetku oktobra. Po napovedanem odstopu z ministrstva se je odprlo vprašanje, ali se bo vrnila v državni zbor, kjer ji je zaradi opravljanja funkcije državne sekretarke poslanski mandat miroval.
Koširjeva je bila na letošnjih parlamentarnih volitvah izvoljena na listi Demokratov Anžeta Logarja. Ko je prevzela funkcijo na ministrstvu, jo je v državnem zboru nadomestila Elena Zavadlav Ušaj, ki je pozneje postala vodja poslanske skupine Demokratov.
Če bi se Koširjeva vrnila v poslanske klopi, bi morala Zavadlav Ušaj svoj poslanski položaj zapustiti. Prav ta okoliščina je postala pomembna v razpravah o nadaljnji politični poti nekdanje državne sekretarke.
Koširjeva je sprva javno sporočila, da se ne namerava prepirati za poslanski sedež in da ne želi ustvarjati dodatnih konfliktov. Nato je v nedeljo, 11. oktobra, napovedala izstop iz stranke Demokrati ter sporočila, da namerava mandat nadaljevati kot nepovezana poslanka.
Takšna odločitev bi imela neposredne politične posledice. Demokrati bi izgubili enega poslanca v svoji poslanski skupini, koalicija pa ne bi mogla več samodejno računati na njen glas pri odločanju v državnem zboru.
Nov preobrat: odpovedala se je tudi poslanskemu sedežu
Le nekaj dni po napovedi vrnitve v parlament je sledil nov preobrat. Koširjeva je sporočila, da poslanskega mandata vendarle ne bo nadaljevala. Svojo odločitev je posredovala državnemu zboru, kar pomeni, da se po prenehanju funkcije na ministrstvu ne bo vrnila med poslance.
S tem je Elena Zavadlav Ušaj ohranila možnost nadaljevanja poslanskega dela in vodenja poslanske skupine Demokratov. Politična razmerja v državnem zboru se tako zaradi napovedane vrnitve Koširjeve ne bodo spremenila na način, ki se je še pred dnevi zdel mogoč.
Zaporedje odločitev je pritegnilo veliko pozornosti, saj je Koširjeva v zelo kratkem času javno predstavila več različnih načrtov za svojo prihodnost. Najprej je napovedovala vrnitev v poslanske klopi, nato delovanje zunaj Logarjeve stranke, nazadnje pa popoln umik iz parlamenta.
V javnih zapisih je poudarjala, da želi delovati samostojno in da se ne namerava zapletati v spore zaradi funkcij. Iz njenih izjav je razvidno, da je bilo obdobje odločanja zanjo zahtevno, vendar brez dodatnih pojasnil ni mogoče zanesljivo sklepati, kaj je odločilno vplivalo na končno odločitev.
Dnevnik razkriva možnost zaposlitve na direkciji za infrastrukturo
V sredo je Dnevnik objavil še pomembno informacijo o nadaljnji poklicni poti Tee Košir. Po poizvedovanju časnika je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo potrdila, da obstaja možnost njene zaposlitve za določen čas.
Direkcija je pojasnila, da Koširjeva trenutno še ni zaposlena pri njih, vendar je predvidena možnost zaposlitve zaradi nadomeščanja začasno odsotne javne uslužbenke. Šlo naj bi za delo s polnim delovnim časom v sektorju za finance in planiranje.
Po pojasnilu direkcije javna objava prostega delovnega mesta v takšnem primeru ni potrebna, saj zakonodaja za določene oblike nadomeščanja začasno odsotnih javnih uslužbencev določa izjeme od obvezne javne objave.
Pomembno je poudariti, da je direkcija potrdila možnost zaposlitve, ne pa že sklenjenega delovnega razmerja. Zato za zdaj ni mogoče trditi, da je Koširjeva novo službo že nastopila.
Direkcija za infrastrukturo sodi v resor ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca iz NSi. Prav povezava med morebitno novo zaposlitvijo in njenim umikom iz državnega zbora je sprožila dodatna politična vprašanja.
Logar zavrača očitke o politični trgovini
Predsednik Demokratov Anže Logar je v oddaji 24ur zvečer komentiral tudi informacije o morebitni zaposlitvi Tee Košir na direkciji za infrastrukturo. Dejal je, da je tam našla priložnost za delo, povezano z razvojem infrastrukturnih povezav v svoji regiji.
Ob tem je zavrnil namigovanja, da bi bila zaposlitev povezana s političnim dogovorom o njenem umiku iz parlamenta. Zavrnil je tudi očitke, da naj bi jo stranka prisilila k odpovedi poslanskemu mandatu, in poudaril, da Koširjeva odločitve sprejema sama.
Takšna pojasnila so pomembna, vendar vseh vprašanj niso odpravila. Dejstvo je, da je Koširjeva sprva napovedala vrnitev v parlament kot nepovezana poslanka, nato pa se je mandatu odpovedala. Hkrati se je pojavila možnost zaposlitve v državnem organu.
Časovno sosledje dogodkov samo po sebi še ni dokaz politične trgovine ali nedovoljenih pritiskov. Za takšne ugotovitve bi bili potrebni konkretni dokazi o morebitnem dogovoru, pogojih zaposlitve ali vplivanju na njene odločitve.
Kljub temu je vprašanje politične odgovornosti razumljivo. Poslanski mandat je namreč rezultat volitev, zato odločitve o njegovem nadaljevanju ali opustitvi ne vplivajo le na posameznika, temveč tudi na zastopanost volivcev in razmerja med političnimi strankami.
Opozicija zahteva odgovore o razlogih za odhod
Na zaporedje dogodkov so se odzvali tudi predstavniki opozicijskih strank. Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je po poročanju Dnevnika ocenil, da gre za podrejanje poslanske funkcije strankarskim interesom.
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot in poslanka Levice Nataša Sukič sta opozorili tudi na prejšnje javne zapise Koširjeve, v katerih je omenjala pritiske oziroma grožnje. Iz teh zapisov sicer ni bilo jasno razvidno, na koga naj bi se navedbe nanašale in v kakšnih okoliščinah naj bi do pritiskov prišlo.
Predstavniki opozicije menijo, da bi bilo treba pojasniti, zakaj je Koširjeva večkrat spremenila odločitev glede svojega poslanskega mandata. Ob tem opozarjajo tudi na pomen vsakega poslanskega glasu pri ohranjanju parlamentarne večine.
Logar na drugi strani zatrjuje, da Demokrati ostajajo trden del vladne koalicije in da stranka ni izvajala pritiskov na Koširjevo.
Za zdaj tako obstajajo različne politične razlage dogodkov, vendar javno dostopni podatki ne omogočajo dokončne presoje o morebitnih pritiskih ali dogovorih v ozadju.
Kaj odhod pomeni za Demokrate in ministrstvo za zdravje?
Za stranko Demokrati je razplet pomemben predvsem zato, ker lahko Elena Zavadlav Ušaj nadaljuje delo v državnem zboru. Če bi se Koširjeva vrnila kot nepovezana poslanka, bi se sestava poslanske skupine spremenila, politična podpora koaliciji pa bi postala manj predvidljiva.
S tem ko se je Koširjeva odločila za umik iz parlamenta, je preprečila neposredno spremembo poslanske zasedbe, ki bi nastala ob njeni vrnitvi. To pa ne pomeni, da so odpravljena vsa notranja politična vprašanja, ki jih je sprožil njen izstop iz stranke.
Za ministrstvo za zdravje je pomembnejše vprašanje nadaljnjega vodenja področij javnega zdravja in primarne zdravstvene oskrbe. Prav dostopnost osebnih zdravnikov, organizacija zdravstvenih domov in izvajanje preventivnih programov sodijo med področja, ki neposredno vplivajo na prebivalce.
Po odhodu dveh državnih sekretark v kratkem obdobju bo moralo ministrstvo zagotoviti ustrezno razdelitev nalog in kontinuiteto dela. Javnost lahko upravičeno pričakuje pojasnila, kdo bo prevzel pristojnosti, ki jih je doslej opravljala Koširjeva, in kako bodo potekali že začeti projekti.
Funkcija se danes končuje, vprašanja pa ostajajo
Tea Košir danes uradno zaključuje delo državne sekretarke na ministrstvu za zdravje. V dobrih štirih mesecih od imenovanja se je njena politična pot močno spremenila: zapustila je ministrstvo, izstopila iz stranke Demokrati in se nazadnje odpovedala še poslanskemu mandatu.
Ob tem se odpira možnost zaposlitve na Direkciji RS za infrastrukturo, ki je za Dnevnik potrdila, da bi jo lahko zaposlila za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotne uslužbenke.
Največje vprašanje zato ni več, ali se bo Koširjeva vrnila v parlament, saj se je temu odpovedala, temveč zakaj je v tako kratkem času sprejela več nasprotujočih si odločitev. Politični nasprotniki vlade zahtevajo pojasnila, Logar zavrača očitke o pritiskih in politični trgovini, Koširjeva pa konkretnih razlogov za celotno zaporedje dogodkov doslej ni podrobno predstavila.
Njena ministrska funkcija se danes končuje, politične razprave o okoliščinah njenega odhoda pa se bodo najverjetneje nadaljevale.
