Običajen večer na rojstnodnevni zabavi se je za 47-letnega Trboveljčana končal s hudimi in trajnimi zdravstvenimi posledicami. Po poškodbi so ga odpeljali na urgenco Splošne bolnišnice Trbovlje, kjer niso ugotovili zloma dveh vratnih vretenc. Moški trdi, da je zdravnika opozarjal na mravljinčenje in težave s hojo, vendar so ga kljub temu odpustili. Naslednje jutro ni mogel premikati rok in nog. Danes od bolnišnice zahteva 109.055 evrov odškodnine. Toda sodni izvedenec je ocenil, da je zdravnik ravnal skladno s pravili stroke. O tem, ali je bolnišnica odškodninsko odgovorna, bo zdaj odločilo sodišče.
Šest let po dogodku, ki mu je spremenil življenje, 47-letni Jaka U. iz Trbovelj na sodišču še vedno išče odgovor na vprašanje, ali bi bile njegove zdravstvene posledice lahko manjše, če bi zdravniki poškodbo vratne hrbtenice odkrili že ob prvem obisku urgence. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je končalo obravnavanje njegove odškodninske tožbe proti Splošni bolnišnici Trbovlje, od katere zahteva dobrih 109 tisoč evrov.
Primer sega v večer 31. januarja 2020, ko se je Jaka udeležil prijateljeve rojstnodnevne zabave. Med druženjem se je poškodoval, vendar se zaradi zaužitega alkohola natančnih okoliščin dogodka ne spominja. Poškodovanega so odpeljali na trboveljsko urgenco, kjer so mu oskrbeli poškodbo ustnice in opravili rentgensko slikanje. Preiskava ni pokazala zloma vratnih vretenc, zato so ga po zdravniški obravnavi odpustili.
Toda Jaka trdi, da je že takrat čutil, da je z njegovim telesom nekaj hudo narobe. Na sodišču je opisoval mravljinčenje v nogah in vse večje težave s hojo. Po njegovih besedah sta ga morala prijatelja iz bolnišnice praktično odnesti, ker sam ni mogel več hoditi. Naslednje jutro se je stanje dramatično poslabšalo.
»Hoteli so me odpustiti, meni pa so odpovedovale noge«
Jaka je na sodišču povedal, da se spominja predvsem trenutkov po zdravniški obravnavi, ko je sedel na hodniku urgence. Imel je poškodovano ustnico, zlomljen zob in neprijeten občutek mravljinčenja v nogah. Prav slednji ga je najbolj skrbel, saj je po lastnih besedah čutil, da izgublja sposobnost normalnega gibanja.
»Hoteli so me odpustiti domov, meni pa so odpovedovale noge. Vedel sem, da je nekaj zelo narobe,« je njegovo pričanje povzel Dnevnik, ki spremlja sodni postopek.
Po Jakovih besedah je želel ostati na opazovanju, vendar naj bi zdravnik njegovo prošnjo zavrnil z razlago, da bo stanje boljše, ko se bo streznil. Podobno sta na eni od prejšnjih obravnav opisovala tudi njegova prijatelja, ki sta ga prišla iskat na urgenco.
Eden od njiju je pričal, da je Jaka ležal na hodniku, težko govoril in opozarjal na mravljinčenje v nogah. Prijatelja naj bi zdravnika prosila, naj ga zadržijo v bolnišnici, vendar po njunih navedbah nista bila uslišana. Eden je zdravniku pripisal tudi izjavo, da Jaka pri sebi nima zdravstvene kartice in da bivanje v bolnišnici stane. Takšen odnos je priča opisala kot brezbrižen.
Zdravnik Danijel Fabijan je te navedbe zanikal. Na sodišču je poudaril, da se zdravniki pri odločanju o nujni medicinski pomoči ne ukvarjajo s plačilom storitev in da mu pacient po zapisani anamnezi ni omenjal nevroloških težav.
Prav vprašanje, ali je zdravnik prejel opozorilo o mravljinčenju in težavah z gibanjem, je postalo eno ključnih spornih vprašanj v postopku.
Naslednje jutro ni mogel premikati rok in nog
Po odpustu sta prijatelja Jako odpeljala k partnerici enega od njiju, ki je medicinska sestra. Tam je prespal na kavču. Ko se je naslednje jutro prebudil, po svojih besedah ni mogel premakniti ne rok ne nog, premikal je lahko le oči.
Odpeljali so ga nazaj v trboveljsko bolnišnico, od tam pa v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Zdravniki so opravili računalniško tomografijo oziroma CT-preiskavo, ki je pokazala zlom dveh vratnih vretenc. Sledila je operacija, vendar so pri Jaki ostale hude zdravstvene posledice.
Diagnosticirali so mu tetraparezo, kar pomeni delno ohromelost vseh štirih okončin. Gre za stanje, pri katerem so zaradi poškodbe ali prizadetosti živčnega sistema oslabljene mišična moč in gibalne sposobnosti rok ter nog. Stopnja prizadetosti je lahko različna, pri Jaki pa so po poročanju s sodnih obravnav ostale tudi druge zdravstvene težave.
Njegov odvetnik Miha Lipej meni, da bi pravočasna prepoznava poškodbe in hitrejša operacija lahko preprečili tako hude posledice. Na tej trditvi temelji tudi odškodninski zahtevek proti bolnišnici.
Toda dejstvo, da so poškodbo odkrili šele naslednji dan, samo po sebi še ne dokazuje strokovne napake. Sodišče mora presoditi, kakšne znake je imel pacient ob prvem pregledu, kaj je bilo zdravniku sporočeno, ali bi moral opraviti dodatne preiskave in ali obstaja vzročna povezava med njegovo odločitvijo ter poznejšimi posledicami.
Zdravnik: Če bi vedel za mravljinčenje, bi odredil CT in opazovanje
Na zadnji obravnavi je bil ponovno zaslišan specialist splošne kirurgije Danijel Fabijan, ki je Jako obravnaval ob prvem obisku trboveljske urgence. Pojasnil je, da se zaradi časovne oddaljenosti konkretnega dogodka ne spominja več natančno, zato se pri pojasnjevanju svojega ravnanja opira predvsem na takrat zapisano zdravstveno dokumentacijo.
Po njegovih navedbah mu je pacient povedal, da se je z zgornjo ustnico udaril ob rob mize. Ni navajal izgube zavesti, slabosti ali bruhanja, prav tako v anamnezi ni zapisanih težav z mravljinčenjem oziroma drugih nevroloških izpadov.
Fabijan je zatrdil, da bi ob opozorilu na mravljinčenje ravnal drugače. Opravil bi podrobnejši nevrološki pregled, pacientu namestil vratno opornico, odredil CT-preiskavo in priporočil 24-urno opazovanje. Poudaril je, da zdravniki nevrološke izpade obravnavajo zelo resno, saj lahko kažejo na nevarne poškodbe.
Ob očitkih, da naj bi prezrl pacientove težave, je izrazil nezadovoljstvo nad načinom, kako javnost včasih obravnava zdravstvene delavce. »Dovolj imam tega, da nas imajo ljudje za kriminalce,« je povedal na sodišču in poudaril, da je naloga zdravnikov pomagati pacientom.
Bolnišnica očitke o nestrokovnem ravnanju zavrača. Njeno stališče je, da je bil pacient pregledan skladno z medicinskimi pravili in da takratni izvidi niso kazali na poškodbo, ki so jo naslednji dan ugotovili v Ljubljani.
Sodni izvedenec na strani zdravnika, vendar pomembno vprašanje ostaja
Za razjasnitev strokovnih okoliščin je sodišče pridobilo mnenje travmatologa dr. Matjaža Veselka. Ta je po pregledu zdravstvene dokumentacije in rentgenskih posnetkov ocenil, da je Fabijan ravnal skladno s pravili medicinske stroke.
Izvedenec je pojasnil, da je zdravnik opravil anamnezo in osnovni nevrološki pregled ter ocenil, da je bil pacient pri jasni zavesti. Ker v dokumentaciji ni bilo podatkov o nevroloških izpadih, po njegovem mnenju ni bilo jasnih razlogov za drugačno ukrepanje. Pacienta je zdravnik kljub temu napotil na rentgensko slikanje, ki ni pokazalo poškodbe skeleta.
Veselko je rentgenske posnetke pregledal tudi sam in potrdil, da na njih poškodba ni bila vidna. Zlom so odkrili šele s poznejšo, natančnejšo CT-preiskavo.
Toda zaslišanje je razkrilo tudi pomembno okoliščino. Jakov odvetnik je izvedenca opozoril na pričanje prijateljev, ki sta zatrjevala, da sta zdravniku povedala za mravljinčenje v nogah. Na vprašanje, kako bi moral zdravnik ukrepati, če bi takšno opozorilo dejansko prejel, je Veselko pojasnil, da bi moral opraviti natančnejši nevrološki pregled in navedbe preveriti.
Izvedenec je ob tem poudaril, da odgovarja hipotetično, saj mravljinčenje ni zapisano v zdravstveni dokumentaciji. Prav razlika med izpovedbami pacienta in njegovih prijateljev na eni strani ter zdravstveno dokumentacijo in zdravnikovimi pojasnili na drugi je zato pomembna za končno sodno presojo.
Veselko je pojasnil tudi možen razvoj poškodbe. Po njegovih besedah je bil odkrhnjen del vratnega vretenca, ki se je lahko ob premikanju pozneje premaknil in začel pritiskati na živčne strukture. Tako bi bilo mogoče pojasniti, zakaj ob prvem pregledu morda še ni bilo izrazitih nevroloških znakov, stanje pa se je v naslednjih urah močno poslabšalo.
To strokovno pojasnilo je pomembno, ker omogoča drugačno razumevanje poteka dogodkov od trditve, da so bili vsi znaki hude poškodbe nujno prisotni že ob prvem pregledu.
Šest let pozneje odločitev v rokah sodišča
Odškodninski spor se je po več obravnavah približal koncu. Ljubljanska okrožna sodnica Vesna Ponikvar je po ponovnem zaslišanju zdravnika in obravnavi izvedenskega mnenja zaključila pravdni postopek. Presodila je, da je zadeva pripravljena za odločitev o tem, ali je Jaka U. upravičen do zahtevane odškodnine.
Sodba bo izdana pisno, stranke pa jo bodo prejele po pošti. Dokler odločitev ni znana, ni mogoče govoriti o ugotovljeni odškodninski odgovornosti bolnišnice.
Primer odpira pomembno vprašanje obravnave pacientov po poškodbah, pri katerih začetne preiskave ne pokažejo vseh posledic. Mravljinčenje, izguba občutka ali težave z gibanjem so lahko opozorilni znaki prizadetosti živčnega sistema, vendar mora strokovno presojo konkretnega primera vedno upoštevati celotno klinično sliko, podatke ob pregledu in ugotovitve preiskav.
V tem postopku sta pred sodiščem dve različni razlagi istega večera. Jaka in njegova prijatelja vztrajajo, da so opozarjali na resne težave, ki jih zdravnik ni ustrezno upošteval. Zdravnik trdi, da takšnih opozoril ni prejel, sodni izvedenec pa je na podlagi zdravstvene dokumentacije njegovo ravnanje ocenil kot strokovno ustrezno.
Nesporno je, da je Jaka U. po prvem obisku urgence odšel brez diagnoze zloma vratnih vretenc in da so naslednje jutro ugotovili hudo poškodbo, zaradi katere ima trajne posledice. Ali bi jih bilo mogoče preprečiti in ali za to obstaja odškodninska odgovornost Splošne bolnišnice Trbovlje, pa je vprašanje, na katero bo odgovorilo sodišče.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
