Pridobitev vozniškega dovoljenja se za številne mlade v Sloveniji spreminja v dolgotrajen in drag postopek. V Ljubljani, Kranju, Domžalah in na Jesenicah morajo kandidati na praktični del vozniškega izpita čakati skoraj tri mesece, medtem ko so čakalne dobe drugod po državi občutno krajše. Mladi bodoči vozniki imajo čakanja dovolj, zato so pripravili predlog reorganizacije izpitnih centrov, ki vključuje deseturni delovnik in dodatne izpitne sobote. Po njihovih izračunih bi lahko tako v dveh mesecih zagotovili 344 dodatnih izpitnih terminov. Na Agenciji za varnost prometa priznavajo, da so razmere na najbolj obremenjenih območjih nevzdržne za številne kandidate, vendar opozarjajo, da začasni ukrepi ne morejo nadomestiti novih zaposlitev.
Za mnoge mlade je vozniški izpit eden pomembnejših korakov na poti do samostojnosti. Vozniško dovoljenje jim omogoča lažji dostop do izobraževanja, zaposlitve in vsakodnevnih obveznosti, še posebej v krajih, kjer javni prevoz ne zagotavlja dovolj pogostih povezav. Toda pot do izpita se lahko precej podaljša, tudi ko kandidat že opravi zahtevano usposabljanje in je pripravljen na zaključno preverjanje znanja vožnje.
Na težave zdaj glasno opozarja Civilna iniciativa bodočih mladih voznikov Gorenjske in Ljubljane. Njeni predstavniki so pripravili strokovni elaborat o reorganizaciji kadrovskih zmogljivosti in odpravi zaostankov pri vozniških izpitih ter ga konec oktobra posredovali pristojnemu ministrstvu in Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP).
Kot danes poroča RTV Slovenija, mladi opozarjajo predvsem na velike razlike med posameznimi izpitnimi centri. Medtem ko je mogoče v nekaterih krajih do praktičnega izpita priti razmeroma hitro, morajo kandidati na najbolj obremenjenih območjih na termin čakati več mesecev. Takšna ureditev po njihovem mnenju povzroča neenak položaj kandidatov, dodatne stroške in nepotrebno podaljševanje postopkov.
V Ljubljani in na Gorenjskem skoraj 90 dni čakanja
Podatki, ki jih je civilna iniciativa vključila v elaborat, kažejo na izrazito neenakomerno obremenjenost slovenskih izpitnih centrov. Najdaljše čakalne dobe so na območju Ljubljane in Gorenjske, kjer se kandidati za praktični del vozniškega izpita soočajo s približno trimesečnim čakanjem.
Po podatkih iniciative naj bi v Ljubljani čakalna doba znašala od 85 do 90 dni, v Kranju od 85 do 87 dni, na Jesenicah 85 dni, v Domžalah pa 87 dni. Povsem drugačne razmere so navedli za nekatere druge izpitne centre, kjer naj bi bili termini na voljo precej prej.
V Mariboru in Celju naj bi bilo po njihovi analizi na praktični izpit mogoče priti v manj kot petih dneh, v Velenju v 13 dneh, v Trbovljah pa v 24 dneh. Prav te razlike so eden osrednjih razlogov za zahteve po spremembah organizacije dela.
Toda Agencija za varnost prometa opozarja, da vsi podatki iniciative ne odražajo dejanskega stanja na dan predaje elaborata, 26. oktobra. Takrat je po podatkih AVP čakalna doba v Ljubljani in Domžalah znašala 91 dni, v Kranju 88 dni, na Jesenicah pa 86 dni. V Mariboru in Celju je bilo treba čakati 21 dni, ne manj kot pet dni, kot je navedeno v elaboratu.
Kljub razlikam med podatki obeh strani ostaja bistvena ugotovitev enaka: kandidati v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem na praktični izpit čakajo bistveno dlje kot v številnih drugih delih države.
Dolgo čakanje lahko pomeni tudi dodatne stroške
Večmesečne čakalne dobe niso zgolj organizacijska nevšečnost. Za kandidate lahko pomenijo tudi dodatno finančno obremenitev, saj se med zaključkom usposabljanja in izpitno vožnjo pojavi daljši premor.
Če kandidat v tem času ne želi izgubiti pridobljenega znanja in samozavesti za volanom, se lahko odloči za dodatne ure vožnje z učiteljem. Te pa niso brezplačne, zato se lahko skupni strošek pridobivanja vozniškega dovoljenja še poveča.
Posebej zahtevno je za mlade, ki stroške vozniškega izpita krijejo sami oziroma jim pri tem pomagajo starši. Dodatne ure vožnje lahko pomenijo novo obremenitev družinskega proračuna, še posebej če kandidat zaradi dolgega čakanja potrebuje več ponovitvenih voženj.
Dolgotrajen postopek lahko povzroča tudi težave pri načrtovanju drugih obveznosti. Dijaki in študenti morajo izpitne termine usklajevati s šolskimi in študijskimi obveznostmi, zaposleni kandidati pa z delovnim časom. Če se termin prestavi ali kandidat izpita ne opravi uspešno, se lahko čakanje še dodatno podaljša.
Prav zato civilna iniciativa opozarja, da vprašanje čakalnih dob presega zgolj organizacijo dela izpitnih centrov. Gre tudi za dostopnost javne storitve, ki bi morala biti kandidatom zagotovljena pod primerljivimi pogoji ne glede na kraj bivanja.
Predlagajo deseturni delovnik in dodatne izpitne sobote
Civilna iniciativa je v elaboratu pripravila konkreten predlog za povečanje števila izpitnih terminov na najbolj obremenjenih območjih. Predvideva začasno podaljšanje delovnega časa izpitnih centrov na deset ur dnevno ter organizacijo dodatnih izpitnih sobot.
Ukrep bi zajel štiri izpitne lokacije, kjer so čakalne dobe najdaljše: Ljubljano, Kranj, Jesenice in Domžale. Izvajali bi ga po izmeničnem sistemu, tako da se podaljšani delovniki in sobotni izpiti ne bi izvajali v istem tednu.
V prvem tednu bi izpitni centri delovali po začasno podaljšanem urniku in tako zagotovili dodatne termine med delovnimi dnevi. V naslednjem tednu bi se vrnili na običajni osemurni delovnik, dodatne izpite pa bi izvedli v soboto.
Predlagani ukrepi ne bi bili enkratni, temveč bi jih izvajali v obdobjih največjega povpraševanja. Iniciativa predlaga tri časovna obdobja: od januarja do marca, od aprila do junija ter od oktobra do novembra.
Po njihovih izračunih bi lahko z izmeničnim izvajanjem obeh ukrepov v posameznem dvomesečnem ciklu zagotovili 344 dodatnih prostih mest za praktični del vozniškega izpita. To bi pomenilo več možnosti za kandidate, ki trenutno čakajo na proste termine, in postopno zmanjševanje zaostankov.
Mladi pozivajo tudi župane, naj podprejo spremembe
Civilna iniciativa se s svojimi predlogi ni obrnila samo na državo. K javni podpori elaboratu je pozvala tudi župane in županske kandidate Mestne občine Ljubljana ter 18 gorenjskih občin.
S tem želijo vprašanje dolgih čakalnih dob predstaviti tudi kot problem lokalnih skupnosti. Dostopnost vozniškega izpita je namreč posebej pomembna za mlade, ki živijo zunaj večjih mest in so pri vsakodnevnih prevozih pogosto odvisni od osebnega avtomobila.
Predstavniki iniciative menijo, da je treba bolje izkoristiti razpoložljive kadrovske zmogljivosti in odpraviti administrativne ovire, ki otežujejo učinkovitejšo organizacijo izpitov. Pri tem opozarjajo na neenakomerno razporeditev dela med posameznimi regijami.
Po njihovi oceni je licenciranih ocenjevalcev na državni ravni dovolj, težava pa je predvsem v njihovi razporeditvi in izkoriščenosti zmogljivosti. Menijo, da bi bilo mogoče z drugačno organizacijo dela zagotoviti več terminov tam, kjer je povpraševanje največje.
Takšna rešitev bi lahko po njihovem mnenju omogočila hitrejše zmanjšanje čakalnih dob brez dolgotrajnega čakanja na večje sistemske spremembe. Vendar se njihova ocena vzrokov za težave razlikuje od stališča Agencije za varnost prometa.
AVP opozarja: Ocenjevalcev je na najbolj obremenjenih območjih premalo
Na Agenciji za varnost prometa se strinjajo, da so čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem predolge, vendar glavni razlog vidijo predvsem v nezadostnem številu redno zaposlenih ocenjevalcev.
Na območju Ljubljane, Domžal, Kranja in Jesenic je trenutno zaposlenih 21 ocenjevalcev praktičnega dela vozniškega izpita. Po oceni agencije to glede na število kandidatov in obseg potreb ne zadostuje za zagotavljanje sprejemljivih čakalnih dob.
Dodatno obremenitev predstavljajo kandidati, ki praktičnega dela izpita ne opravijo uspešno in se morajo nanj ponovno prijaviti. Ker vsak ponovni pristop zasede nov termin, se povečuje pritisk na že tako omejene zmogljivosti izpitnih centrov.
AVP sicer že uporablja različne ukrepe za povečanje števila razpoložljivih terminov. Med njimi so nadurno delo zaposlenih, organizacija dodatnih izpitnih dni in pogodbeno sodelovanje z upokojenimi ocenjevalci.
Toda na agenciji poudarjajo, da imajo takšne rešitve svoje omejitve. Nadurno delo ne more biti trajna podlaga za delovanje sistema, prav tako ni mogoče dolgoročno računati samo na dodatno pomoč upokojenih ocenjevalcev.
Po njihovem mnenju bo za trajno skrajšanje čakalnih dob nujno povečati število redno zaposlenih ocenjevalcev na najbolj obremenjenih območjih. Brez tega bi se lahko ob nadaljnjem povečevanju števila kandidatov čakalne dobe znova podaljševale.
Dodatni izpitni dnevi so že pokazali rezultate
Da je mogoče s povečanjem števila izpitnih terminov občutno skrajšati čakalne dobe, je pokazal projekt, ki ga je AVP izvajala med decembrom 2025 in februarjem 2026.
Na območju Ljubljane, Kranja, Jesenic in Domžal je pri dodatnem izvajanju praktičnih vozniških izpitov sodelovalo 30 ocenjevalcev. V 18 dodatnih izpitnih dneh so izvedli kar 974 praktičnih izpitov.
Po podatkih agencije se je v tem obdobju čakalna doba zmanjšala s približno 91 na približno 60 dni. Rezultat kaže, da dodatne izvajalske zmogljivosti lahko razmeroma hitro izboljšajo dostopnost izpitnih terminov.
Podobne ukrepe so izvajali že prej. Ministrstvo za infrastrukturo je januarja letos poročalo, da se je čakalna doba na najbolj obremenjenem območju z uvedbo organizacijskih sprememb in dodatnih ocenjevalcev v dobrem mesecu dni skrajšala s 96 na 64 dni.
Vendar se je pozneje ponovno podaljšala, kar kaže na omejen učinek začasnih rešitev, če jim ne sledijo trajnejše kadrovske in organizacijske spremembe. Prav to je tudi osrednje opozorilo AVP, ki želi zagotoviti stabilnejše delovanje izpitnih centrov.
Zakonsko predvidenih 30 dni ostaja za mnoge nedosegljivih
Dolge čakalne dobe so posebej problematične tudi zato, ker zakonodaja predvideva, da naj bi kandidati na praktični del vozniškega izpita čakali največ 30 dni.
Na najbolj obremenjenih območjih so dejanske čakalne dobe bistveno daljše. Že konec avgusta so po podatkih AVP v Kranju znašale 98 dni, v Domžalah 95 dni, v Ljubljani in na Jesenicah pa 94 dni, je septembra poročalo Delo.
Čeprav je agencija v preteklih mesecih izvajala dodatne izpite tudi ob koncih tedna, se težava ni trajno odpravila. Nedeljske izpite so po treh mesecih opustili, sobotni termini pa so ostali ena od možnosti za zmanjševanje zaostankov.
To pomeni, da predlog civilne iniciative ni povsem nova zamisel, temveč poskus sistematične razširitve ukrepov, ki so bili v določeni obliki že preizkušeni.
Razlika je predvsem v načinu izvajanja. Mladi predlagajo vnaprej določen sistem podaljšanih delovnikov in dodatnih sobot v obdobjih največjega povpraševanja, medtem ko AVP poudarja potrebo po stalni kadrovski okrepitvi.
Kje lahko kandidati preverijo proste termine?
Kandidati lahko informacije o razpoložljivih terminih za teoretični in praktični del vozniškega izpita spremljajo na državnem portalu eUprava. Tam so objavljeni prosti termini po posameznih izpitnih območjih in lokacijah.
Podatki se posodabljajo na nekaj minut, zato se lahko razpoložljivost posameznih terminov spreminja. Če kandidat odpove že rezervirani termin, se lahko sprosti mesto, ki je na voljo drugim.
Pomembno je tudi, da se kandidati na vozniški izpit prijavijo pri upravni enoti. Pregled na eUpravi je informativne narave in sam po sebi še ne pomeni prijave na izpit.
Za tiste, ki čakajo na praktični del, je zato smiselno redno spremljanje prostih terminov in dogovarjanje z učiteljem vožnje, da se lahko ob morebitni sprostitvi ustreznega termina pravočasno organizirajo.
Bodo dodatne sobote rešile težavo?
Predlog civilne iniciative in odziv Agencije za varnost prometa kažeta, da se obe strani strinjata o nujnosti skrajševanja čakalnih dob, razlikujeta pa se v oceni, kako to doseči.
Mladi poudarjajo predvsem boljšo organizacijo obstoječih zmogljivosti, podaljšan delovni čas in dodatne izpitne sobote. AVP medtem opozarja, da je za trajno izboljšanje razmer potrebno več redno zaposlenih ocenjevalcev, saj začasni ukrepi ne morejo nadomestiti stabilnega kadrovskega sistema.
Dosedanje izkušnje kažejo, da lahko dodatni izpitni dnevi čakalne dobe občutno skrajšajo. Hkrati pa ponovno podaljševanje čakanja kaže, da kratkoročni posegi sami po sebi ne zadoščajo za trajno rešitev.
Za mlade, ki danes čakajo na vozniški izpit, je najpomembnejše vprašanje precej preprosto: kdaj bodo lahko dejansko prišli na vrsto. Vsak dodaten mesec čakanja lahko pomeni nove stroške, organizacijske težave in odlaganje pomembnega koraka k samostojnosti.
Dokler bodo razlike med posameznimi izpitnimi centri tako velike, bo vprašanje dostopnosti vozniškega izpita ostajalo odprto. Predlog dodatnih izpitnih sobot je zato predvsem poziv, naj država čim prej zagotovi več terminov tam, kjer kandidati nanje čakajo najdlje.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
