Ogromne hale, ki so dom podatkovnim centrom, vključujejo kilometre kablov in hladilne sisteme, ki potrebujejo neizmerno količino električne energije za svoje delovanje. Kljub digitalni revoluciji, ki naj bi vodila k bolj zeleni prihodnosti, se zdi, da je osnova te revolucije še vedno odvisna od tradicionalnih virov energije, opozarja DW.
Podatkovni centri danes porabijo ogromne količine električne energije, kar lahko primerjamo s porabo celih mest. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) globalni podatkovni centri že porabijo več sto teravatnih ur elektrike letno, ta številka pa vztrajno narašča. V ZDA, kjer je skoncentrirano največje število teh centrov, so postali pomemben del rasti porabe električne energije zaradi hitrega razvoja umetne inteligence.
Rastoče energetske zahteve podatkovnih centrov
Sodobni AI podatkovni centri lahko porabijo toliko elektrike kot 100.000 gospodinjstev, največji centri v gradnji pa bodo potrebovali še več, celo do dvajsetkrat več energije kot trenutni standardi. Njihova potreba po elektriki je stalna in neprekinjena, kar predstavlja izziv za obnovljive vire energije, kot sta sonce in veter, ki niso vedno zanesljivi. Ko sonce ne sije in veter ne piha, je potrebno hitro ukrepanje, kar pomeni, da se ponovno zanašamo na fosilna goriva, kot so plin, premog in nafta.
Fosilna goriva kot rešitev
V ZDA se energetski premik vrača k fosilnim gorivom. Lani je bilo v največjem ameriškem elektroenergetskem omrežju odloženih ali preklicanih zaprtij približno 60 odstotkov elektrarn na fosilna goriva zaradi naraščajočega povpraševanja po elektriki, ki ga poganjajo podatkovni centri. Ta obrat je posledica potrebe po zanesljivi oskrbi z energijo, ko se poraba elektrike nenadoma poveča. JPM Interconnection, ki pokriva 13 ameriških zveznih držav, vključno z Virginijo, svetovno prestolnico podatkovnih centrov, poudarja potrebo po vsakem možnem megavatu energije.
Spremembe strategij energetskih podjetij
Podjetja, ki so prej obljubljala prehod na 100-odstotno obnovljivo energijo, zdaj prilagajajo svoje strategije. Dominion Energy, na primer, načrtuje dodatne investicije v plin in jedrsko energijo, da zagotovi stabilno dobavo elektrike. Podobno v Nevadi opozarjajo na možnost, da bi podatkovni centri lahko ogrozili cilje glede obnovljivih virov, medtem ko v Severni Karolini priznavajo, da pot do popolne razogljičenosti do leta 2045 ni več realistična.
Vpliv na podnebne cilje
Podatkovni centri danes porabijo več kot 40 odstotkov elektrike iz plina v ZDA, 15 odstotkov pa iz premoga. Na globalni ravni naj bi fosilna goriva zagotavljala preko 40 odstotkov dodatne energije, ki jo bodo centri potrebovali vsaj do konca desetletja. Ta požrešnost zavira napredek v varstvu okolja, kar potrjujejo tudi podatki IEA.
Energetska politika in geopolitične odločitve
Politika igra ključno vlogo pri energetskih odločitvah, saj postaja umetna inteligenca pomembno geopolitično orodje. V ZDA so se podnebne ambicije umaknile pragmatičnim pristopom, fosilna goriva pa dobivajo novo vlogo kot orodje za tehnološko prevlado. Ameriški minister za energijo Chris Wright je izjavil, da so podnebne spremembe kompromis, kar pomeni, da je najprej v ospredju tekma v AI, nato šele okolje.
Socialne in ekonomične posledice
Tehnološka podjetja ne nosijo stroškov, ki jih povzroča rast podatkovnih centrov. Uporabniki so tisti, ki plačujejo višje stroške elektrike zaradi večjih obremenitev na elektroenergetskih omrežjih. V nekaterih delih ZDA se že pojavljajo opozorila o višjih računih za elektriko, kar povzroča odpor med lokalnimi skupnostmi. Raziskave kažejo, da večina prebivalcev ne želi podatkovnega centra v svoji bližini zaradi okoljskih pomislekov in strahu pred višjimi stroški.
Globalni kontekst in prihodnost energetike
V Aziji, kjer se podatkovni centri širijo najhitreje, države stavijo na kombinacijo obnovljivih virov in fosilnih goriv. Na Kitajskem in v Indiji še vedno pomemben del energije prihaja iz premoga, hkrati pa vlagajo v sončno in vetrno energijo. Evropa, ki želi voditi zeleni prehod, se sooča z izzivi omejene infrastrukture in počasnejše gradnje, zato se odpira razprava o jedrski energiji kot stabilnem viru.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
