V okviru kulturnih društev, kot so Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria, se zbira pobuda za naknadni zakonodajni referendum. Prvopodpisana pod pobudo je Svetlana Slapšak, sledil pa ji je Jure Gombač. Pobudniki bodo podali več informacij ob predaji podpisov v Državni zbor ob 12.30.
Vprašanje, ki ga postavljajo na referendum, se glasi: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 15. 6. 2026?”
Spremembe zakona in politične reakcije
Nova zakonodaja, ki je bila predlagana s strani strank SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica, ter podprta tudi s strani stranke Demokrati, predvideva odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nasprotno pa so proti spremembam glasovali v Gibanju Svoboda, SD, Levici in Vesni. Prvak Svobode, Robert Golob, je prav tako oddal podpis za začetek postopka referenduma.
Odziv nevladnih organizacij in varuha človekovih pravic
Predlaganim spremembam zakona odločno nasprotujejo številne nevladne organizacije, ki združujejo in zastopajo interese tujcev v Sloveniji. V izjavi za javnost, izdani prejšnji teden, so poudarile, da te spremembe omejujejo politične pravice prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Izpostavili so, da gre za “osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del”. Pod to izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij.
Varuh človekovih pravic je prav tako opozoril, da so spremembe sporne z vidika skladnosti s konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni.
Različni pogledi na spremembe
Spremembe zakona o lokalnih volitvah so sprožile široko razpravo v slovenski družbi, saj se mnenja o njih močno razlikujejo. Medtem ko nekatere politične stranke in organizacije menijo, da bi zakon moral biti sprejet za zaščito nacionalnih interesov, drugi opozarjajo na nevarnost kršitve pravic ljudi, ki so že dolgo del slovenske skupnosti.
V prihodnjih dneh bo ključnega pomena spremljati, kako se bo razvijala situacija in kakšen bo končni izid te pobude za referendum. Vsekakor pa je jasno, da bo ta tema še naprej burila duhove in da bo potrebno zagotoviti, da bodo v razpravi slišani vsi glasovi.
