Evropski parlament je tik pred poletnim premorom sprejel odločitev, ki je sprožila burne razprave po vsej Evropi. Poslanci so z majhno večino podprli nujni postopek za obravnavo predloga, ki bi tehnološkim podjetjem omogočil pregledovanje zasebnih komunikacij v iskanju posnetkov spolnih zlorab otrok.
Podporniki predlog predstavljajo kot pomemben korak pri zaščiti otrok, nasprotniki pa opozarjajo, da bi lahko odprl vrata enemu največjih posegov v digitalno zasebnost evropskih državljanov doslej.
Za nujni postopek je glasovalo 331 poslancev, proti jih je bilo 304. Čeprav glasovanje še ne pomeni dokončnega sprejetja zakonodaje, je parlament s tem odprl pot vsebinski obravnavi predloga, o katerem bo odločal že v prihodnjih dneh.
Glasovanje je šele prvi korak, odločitev še ni dokončna
Evropski parlament je o predlogu odločal tik pred začetkom poletnega premora, kar je po mnenju številnih poslancev dodatno povečalo politično občutljivost celotnega postopka. Z odobritvijo nujnega postopka so poslanci omogočili hitro nadaljevanje zakonodajnega procesa, končna odločitev pa bo sprejeta na naslednjem glasovanju.
Nasprotniki predloga se zdaj soočajo z zahtevno nalogo. Če želijo predlog zavrniti ali bistveno spremeniti, bodo morali zbrati absolutno večino vseh evropskih poslancev, kar trenutno pomeni najmanj 360 glasov. Glede na razmerje moči po prvem glasovanju bo to zahtevna naloga.
Gre za nadaljevanje razprave, ki v Evropski uniji poteka že več let. Marca letos je Evropski parlament že zavrnil podaljšanje začasne ureditve, vendar je zaradi drugačne proceduralne poti in novega glasovanja predlog znova prišel na dnevni red.
Zaščita otrok ali poseg v zasebnost?
Osrednje vprašanje razprave ostaja enako – kako učinkovito zaščititi otroke pred spolnimi zlorabami, ne da bi pri tem pretirano posegli v zasebnost milijonov uporabnikov digitalnih komunikacij.
Svet Evropske unije poudarja, da tehnološka podjetja brez ustrezne pravne podlage težje odkrivajo in prijavljajo gradivo, povezano s spolnimi zlorabami otrok, ter pomagajo pri prepoznavanju žrtev. Po njihovem mnenju gre za nujno orodje v boju proti enemu najhujših kaznivih dejanj.
Na drugi strani številne organizacije za varstvo človekovih pravic, strokovnjaki za informacijsko varnost in del evropskih poslancev opozarjajo, da bi lahko takšna ureditev bistveno spremenila razumevanje zasebnosti v digitalnem prostoru. Po njihovem mnenju bi prvič prišlo do sistematičnega pregledovanja zasebnih komunikacij oseb, ki niso osumljene nobenega kaznivega dejanja.
Kako bi pregledovanje zasebnih sporočil sploh potekalo?
Predlog predvideva uporabo različnih tehnoloških rešitev za zaznavanje nezakonitega gradiva.
Pri že znanih posnetkih spolnih zlorab otrok bi podjetja uporabljala tako imenovane digitalne odtise oziroma primerjavo datotek z bazami že evidentiranega nezakonitega gradiva. Takšen sistem številna podjetja uporabljajo že danes pri določenih spletnih storitvah.
Veliko več razprav pa povzroča drugi del predloga, ki se nanaša na odkrivanje novega gradiva in tako imenovanega spletnega navezovanja stikov z otroki oziroma »groominga«. V teh primerih bi pomembno vlogo prevzeli algoritmi in sistemi umetne inteligence, ki bi samodejno analizirali vsebino sporočil, fotografij ali drugih datotek.
Prav ta del zakonodaje je po mnenju kritikov najbolj sporen, saj odpira vprašanje, ali lahko avtomatizirani sistemi zanesljivo ločijo med zakonito in nezakonito komunikacijo, ne da bi pri tem posegli v zasebnost nedolžnih uporabnikov.
Parlament je že zahteval strožje varovalke
Razprava o predlogu ni nova. Evropski parlament je že marca zahteval dodatne varovalke, predvsem na področju zaščite šifrirane komunikacije in omejitve obsega pregledovanja zasebnih sporočil.
Ker takrat med parlamentom in Svetom EU ni bilo mogoče doseči dogovora, zakonodajni postopek ni bil zaključen. Tokrat pa se predlog vrača v nekoliko drugačnih okoliščinah, saj je Svet EU medtem že sprejel svoje stališče in želi postopek čim prej zaključiti.
To pomeni, da bo moral Evropski parlament v prihodnjih dneh odločiti, ali bo podprl trenutno različico predloga ali pa bo vztrajal pri dodatnih omejitvah.
Kritike zaradi hitrega postopka
Posebno pozornost je vzbudil tudi čas odločanja. Kritiki opozarjajo, da se o tako občutljivem vprašanju odloča tik pred poletnim premorom in po nujnem postopku, kar po njihovem mnenju zmanjšuje možnost temeljite razprave.
Liberalni, zeleni in levi poslanci menijo, da bi moral parlament najprej dokončati pogajanja o trajni zakonodaji, namesto da podaljšuje začasno ureditev brez dodatnih zaščitnih mehanizmov.
Med kritiki je tudi slovenska evropska poslanka Irena Joveva, ki je opozorila, da se na parlament izvaja časovni pritisk in da bi lahko sprejeta rešitev pomenila nesorazmeren poseg v zasebnost evropskih državljanov.
Kaj bi to pomenilo za uporabnike v Sloveniji?
Če bo predlog dokončno sprejet, bodo pravila veljala tudi za ponudnike komunikacijskih storitev v Sloveniji.
To pomeni, da bi podjetja ponovno dobila pravno podlago za uporabo sistemov, ki samodejno preverjajo določene vsebine zasebnih komunikacij z namenom odkrivanja posnetkov spolnih zlorab otrok ter drugih vsebin, ki jih določa zakonodaja.
Čeprav zagovorniki poudarjajo, da namen ni spremljanje običajne komunikacije državljanov, kritiki opozarjajo, da bi že sama možnost avtomatiziranega pregledovanja zasebnih sporočil pomenila pomemben premik v razumevanju digitalne zasebnosti. Po njihovem mnenju bi lahko odločitev postavila precedens tudi za prihodnje zakonodajne predloge na področju elektronskih komunikacij.
V četrtek bo padla odločitev
Četrtkovo glasovanje bo zato odločilno. Če nasprotnikom ne bo uspelo zbrati potrebne absolutne večine 360 glasov, bo Evropski parlament odprl pot nadaljnjim pogajanjem o predlogu, ki bi lahko pomembno spremenil način delovanja spletnih komunikacijskih storitev po vsej Evropski uniji.
Razprava pa se očitno ne bo končala z enim glasovanjem. Ne glede na razplet ostaja vprašanje, kako uskladiti dva cilja, ki sta oba izjemno pomembna – učinkovito zaščito otrok pred spolnimi zlorabami ter ohranitev pravice do zasebne in varne komunikacije. Prav iskanje ravnotežja med tema vrednotama bo tudi v prihodnje eno najzahtevnejših vprašanj evropske digitalne politike.
