V zadnjih letih je potreba po celostnem pristopu k reševanju preobremenjenosti cestnega omrežja v okolici Mestne občine Kranj postala očitna. Predlagana rešitev je gradnja novega avtocestnega priključka Kranj-sever, ki bo lociran med obstoječima priključkoma Kranj-vzhod in Kranj-zahod, na območju naselja Britof. Ta projekt obljublja, da bo znatno razbremenil promet, saj bi lahko zmanjšal obremenitev na ključnih odsekih za kar 30 odstotkov. Pomembno izboljšanje naj bi občutili tudi na glavnih vpadnicah v Kranju, kot je Cesta Staneta Žagarja, kjer bi se promet zmanjšal za 16 odstotkov.
Prometna študija iz oktobra 2019, naročena s strani Mestne občine Kranj, je jasno pokazala na potrebo po dodatnem avtocestnem priključku. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je po nedavni terenski seji vlade v Radovljici izrazila zadovoljstvo nad napredkom, saj so za državni prostorski načrt pridobljena vsa potrebna soglasja. Bratuškova pričakuje, da bo vlada v roku dveh mesecev potrdila načrt, s čimer bi odprli vrata za gradnjo priključka, ocenjenega na 11,6 milijona evrov brez davka.
Arheološke raziskave in priprave na gradnjo
Da bi zagotovili nemoten potek projekta, je Dars marca lani naročil arheološke raziskave na predvidenem območju novega priključka. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ni našel pomembnih arheoloških najdb, kar pomeni, da gradnja ne bo ovirana zaradi arheoloških razlogov.
Izboljšave na avtocestnem izvozu Brnik
K razbremenitvi prometa in izboljšanju dostopa do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana bo pripomoglo tudi novo krožišče pri izvozu Brnik. Direkcija za infrastrukturo načrtuje dvopasovno krožišče s spiralnim potekom, kar bo omogočilo bolj tekoč promet in zmanjšalo nevarnosti pri vključevanju na glavno cesto. Projekt je ocenjen na 1,4 milijona evrov in bo izveden v več fazah s predvideno devetmesečno gradnjo.
Vladni obisk in regionalni razvoj
Med ponedeljkovim obiskom Gorenjske je kranjski župan Matjaž Rakovec predstavil stanje regije predsedniku vlade Robertu Golobu ter ministrom. Gorenjska regija se kaže kot napredna gospodarska sila, ki je v zadnjem programskem obdobju uspela pridobiti 232 milijonov evrov iz evropskih skladov. Mestna občina Kranj je v istem obdobju vknjižila 27 milijonov evrov sredstev iz kohezijske politike. Ob aktualni finančni perspektivi je že zbrala 30 milijonov evrov sofinancerskih sredstev.
Naložbe in prihodnji načrti
Med obiskom so si ogledali lokacije za večje infrastrukturne projekte, vključno z regijsko bolnišnico, domom starejših in novo ledno dvorano. Rakovec je izrazil zadovoljstvo nad državnim priznanjem vloge Kranja kot tretjega največjega mesta in poudaril, da Gorenjska uspešno izkorišča evropska in državna sredstva za investicije. Dodal je, da kljub dosežkom obstajajo še številni načrti, ki jih želijo uresničiti.
Na obisku je bila simbolično zasajena lipa, kar ponazarja trajnostne načrte za prihodnost regije.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
