V Celovcu, na avstrijskem Koroškem, so v petek, 10. oktobra, zaznamovali 105. obletnico plebiscita, s katerim se je večina prebivalcev južne Koroške odločila, da ostanejo del Avstrije. Medtem ko se je odvijala slovesnost, so slovenski študenti v Celovcu in na Dunaju protestirali in zahtevali pojasnila glede policijske racije na antifašističnem taboru.
Plebiscit, ki je bil izveden 10. oktobra 1920, je bil ključni dogodek, ki je na podlagi odločitev pariške mirovne konference določil mejo med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Rezultati plebiscita so povzročili, da je del slovenskega naroda ostal znotraj avstrijskih meja, dve leti po koncu prve svetovne vojne.
Slovesnost v znamenju sožitja
Osrednja slovesnost je potekala pred deželnim zborom v Celovcu. Po poročanju avstrijske radiotelevizije ORF je bila prireditev dvojezična, kar je simboliziralo sožitje in povezovanje med narodi. Koroški deželni glavar Peter Kaiser je v svojem govoru poudaril, da poskusi razdvajanja ne smejo ovirati mirne prihodnosti. Prav tako je opozoril na policijsko racijo konec julija na antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji.
Protesti študentov za pravice Slovencev
Na Dunaju in v Celovcu sta kluba slovenskih študentov organizirala protestna shoda, kjer so zahtevali hitre odgovore glede omenjene racije. Študenti so opozorili, da tudi po 70 letih od podpisa avstrijske državne pogodbe vse pravice Slovencev v Avstriji še vedno niso uresničene. Meta Vouk iz Kluba slovenskih študentov na Dunaju je za Televizijo Slovenija izjavila: “Še vedno se borimo za pravico do dvojezičnega šolstva, tudi v vrtcih, za dvojezične table, problematika ostaja uradni jezik in uporaba slovenščine v sodstvu.”
105. obletnica koroškega plebiscita je bila priložnost za refleksijo zgodovinskih odločitev ter poudarjanje potrebe po sožitju in enakopravnosti. Medtem ko slovesnosti slavijo povezovanje, protesti študentov opominjajo na še vedno neizpolnjene obljube in pravice Slovencev v Avstriji.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
