Spomenik slovenske osamosvojitve, ki bo krasil Trg republike, bo sestavljen iz treh ključnih elementov: talnega spominskega obeležja v atriju, droga za državno zastavo in razpršene postavitve svetlobnih elementov, ki bodo simbolizirali gibanje množice. Ta zmagovalni predlog je bil izbran na mednarodnem, odprtem, javnem in interdisciplinarnem natečaju, v katerem so sodelovali številni slovenski ustvarjalci. V imenu komisije je dr. Božidar Jezernik poudaril, da se bo spomenik izjemno dobro vključil v prostor Trga republike, kjer ga bo še morala potrditi vlada.
Ministrstvo za obrambo je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izvedlo natečaj, kjer je devetčlanska komisija pod vodstvom dr. Apolonije Šušteršič izbrala zmagovalni projekt. Med 36 prijavljenimi elaborati je izstopal projekt skupine avtorjev, ki ga sestavljajo kipar Alen Ožbolt ter arhitekti Denis Hitrec, mag. Tadej Urh, Tjaša Tahirović in Erik Sirotić. Njihova rešitev vključuje talno spominsko obeležje, drog za državno zastavo in razpršene svetlobne elemente, ki simbolizirajo množične dogodke in javna zborovanja na Trgu republike, kar je ključnega pomena za zgodovinski spomin Slovenije.
Simbolika in prostorska umestitev
Komisija je projekt pohvalila zaradi njegove simbolične vrednosti in prostorske umestitve. Izbrani predlog izhaja iz razumevanja Trga republike kot demokratičnega prostora, ki nosi kolektivni spomin in simbolizira državnost Republike Slovenije. Pomembno je, da ta prostor omogoča izražanje demokratične volje, javne shode in združevanje, kar je bilo ustrezno upoštevano in nadgrajeno v projektu. Predlagana je tudi odstranitev drogov z zastavami Evropske unije, kar bo omogočilo jasnejšo vizualno in simbolno povezavo med stavbo državnega zbora in Trgom republike.
»Dogodek takšnega pomena za nacijo, kot je leta 1991 razglašena neodvisna republika Slovenija, vse države obeležujejo z različnimi materialnimi objekti in drugimi oblikami spominjanja,« je poudaril dr. Božidar Jezernik.
Elaborat predvideva tudi prostorsko razbremenitev atrija na lokaciji natečajnega območja v skladu z izvorno urbanistično zasnovo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Izbrana rešitev je bila pohvaljena za svojo performativno in participatorno zasnovo, ki javnost obravnava kot aktivnega soustvarjalca pomena in rabe spomenika, s čimer krepi njegov demokratični značaj.
Dr. Božidar Jezernik je pojasnil, da je Trg republike povezan z vrsto omejitev zaradi svoje spomeniško zaščitene narave. Kljub temu je zmagovalni projekt uspešno rešil te omejitve, saj ne posega v prostor in ne spreminja zaščitene kulturne dediščine. Njegova zasnova se razprostira po celotnem trgu, kar omogoča povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino, Matjaž Ravbar, je poudaril, da je izbrani projekt celovita rešitev z umetniško odličnostjo, ki je pomembna s simbolnega vidika.
Proces postavitve spomenika
Proces za postavitev spomenika se je začel pred skoraj tremi leti, ko je nekdanji predsednik republike Milan Kučan predlagal razmislek o postavitvi spomenika na Trgu republike. To je sprožilo različne politične in strokovne razprave. Vlada je leta 2023 ustanovila interdisciplinarno komisijo za pripravo izhodišč za spomenik, ki je predlagala izvedbo mednarodnega natečaja. Po izboru mikrolokacije na Trgu republike, kjer zdaj stoji drog za slovensko zastavo, je vlada vključila postavitev spomenika v načrt razvojnih programov 2025–2028, kar je ministrstvu za obrambo omogočilo izvedbo natečaja.
