V slovenskem mestnem vrvežu je Mestna občina Ljubljana vodilna po številu nameščenih radarjev, kar je posledica prometne obremenjenosti. Bojan Petek, vodja Odseka za redarstvo na Mestnem redarstvu MOL, pojasnjuje, da se trenutno hitrost meri na 31 lokacijah, kjer so postavljena ohišja, a radar ni vedno prisoten. Šest merilnih naprav kroži med ohišji in se na posamezni lokaciji zadrži približno mesec dni. Nocoj ob 19.00 v oddaji 24UR Dejstva sledi tudi zgodba voznika, ki je zaradi prehitre vožnje že večkrat kaznovan in trdi, da je žrtev občinskega terorizma.
Nakup radarjev je Mestno občino Ljubljano stal 82.127,02 evra brez DDV, letos pa načrtujejo nakup mobilnega merilnika. Rok za oddajo ponudb je bil 21. januar, vendar je postopek izbire ponudnika še v teku. Vandalizem je pogosta težava, saj so v letu 2024 zabeležili 16 primerov poškodb, lani osem, letos pa enega. Ocenjena škoda zaradi vandalizma v zadnjih dveh letih znaša približno 4.180 evrov.
Kriteriji za postavitev radarjev
Postavitev radarjev temelji na pobudah občanov, šol in četrtnih skupnosti, pomembna je tudi statistika prometnih nesreč na določenih lokacijah. Bojan Petek pojasnjuje, da so tehnične zahteve prav tako odločilne. Na primer, brez električne napeljave merilno mesto ni mogoče vzpostaviti.
Maribor se je po burnih protestih zaradi postavitve radarjev v preteklosti lotil njihovega ponovnega uvajanja previdneje. Skupna občinska uprava Maribor, ki deluje za 18 štajerskih občin, ima mobilni radar in tri ohišja, v katerih kroži ena merilna naprava. Mariborska občina radarjev ne kupuje, ampak jih najema, kar povzroča nižje stroške vzdrževanja. Letni najem stane 38.316,50 evrov brez DDV. V prihodnje načrtujejo še večji nadzor hitrosti.
Različni pristopi po občinah
Vsaka občina ima svoj pristop k uporabi radarjev. Kranj razpolaga z osmimi stacionarnimi merilniki, Koprska občina ima enega v lasti in dva v najemu, v Celju pa hitrost merijo s tremi napravami. Novo mesto in Velenje imata svoje metode nadzora, pri čemer se Velenje odloča za najem mobilnih radarjev. Medtem je Slovenj Gradec edina mestna občina brez radarjev, a se poslužuje prikazovalnikov hitrosti.
Mestna občina Ljubljana je leta 2024 zbrala 1.991.154 evrov iz glob zaradi prehitre vožnje. Bojan Petek poudarja, da je primarni cilj prometna varnost, skladno z Vizijo nič, podpisano leta 2017. Maribor je ob 9.136 prekrških zbral 636.650 evrov, vendar zaradi polovičnega plačevanja kazni dejanski prejemki znašajo le 242.867 evrov.
Pomembnost radarjev za prometno varnost
Hitrost ostaja glavni vzrok za prometne nesreče, zato Ivan Kapun iz Generalne policijske uprave zagovarja večjo uporabo radarjev. V Sloveniji je v zadnjih petih letih zaradi prehitre vožnje umrlo 179 ljudi. Evropski trendi gredo v smer umirjanja prometa, saj je pri nižjih hitrostih večja možnost preživetja pešcev v primeru trka.
