V Ljubljani, 16. septembra 2025, je Gibanje Svoboda napovedalo pravne ukrepe zaradi resnih groženj, usmerjenih proti njihovemu vodstvu. Grožnje izhajajo iz izjave ajdovskega podjetnika Aleša Štrancarja, ki je premierja Roberta Goloba primerjal z Benitom Mussolinijem. To je sprožilo ogorčenje in zaskrbljenost glede varnosti vodstva stranke.
Na sredini tiskovni konferenci bo Gibanje Svoboda ob 12. uri predstavilo načrtovane pravne ukrepe kot odgovor na Štrancarjeve izjave. Podjetnik je v svoji objavi na spletu zapisal, da je Golob “Antislovenec, ki je uzakonil krajo davkoplačevalskega denarja in laž pretvoril v vrlino”, ter dodal, da so Mussolinija in njegovo ljubico leta 1945 obesili v Milanu.
Reakcije in odzivi
Štrancarjeva izjava je naletela na močan odziv javnosti in politike. Policija je že prejšnji mesec ocenila, da zapis vsebuje potencialne elemente kaznivih dejanj. V kabinetu predsednika vlade so zapis označili kot grožnje z javnim linčem, kar Goloba in njegovo partnerko globoko prizadelo.
Predsednik vlade je nad zapisom zgrožen in prizadet, saj ga razume kot poziv k likvidaciji.
Pravni okvir in kazenske sankcije
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. To pomeni, da lahko Štrancarjev zapis privede do pravnih posledic.
Javni diskurz in politične napetosti
Javnost je razdeljena glede Štrancarjeve izjave in reakcije Svobode. Komentarji na spletnih platformah izražajo tako podporo kot kritiko obeh strani. Nekateri menijo, da je Svoboda preveč občutljiva, medtem ko drugi poudarjajo resnost groženj in potrebo po pravnem ukrepanju.
Vpliv na politično ozračje
Dogodek je še dodatno zaostril politično ozračje v Sloveniji, kjer se že tako soočamo z napetostmi med različnimi političnimi tabori. Gibanje Svoboda je v preteklosti že bilo tarča ostrih kritik, vendar tako resne grožnje še niso bile javno izražene.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
