V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) so slovesno odprli prenovljene reanimacijske prostore in prostor za urgentno diagnostiko v okviru urgentnega kirurškega bloka. Kot poudarjajo predstavniki centra, gre za ključni napredek tako za bolnike kot za medicinske ekipe. Celotna investicija, ki je ocenjena na približno 5,5 milijona evrov, pomeni pomemben korak v izboljšanju zdravstvene oskrbe.
Vodja oddelka za urgentno anesteziološko dejavnost, Anita Mrvar Brečko, je izpostavila, da so novi prostori precej večji, kar omogoča simultano oskrbo treh hudo poškodovanih bolnikov. “Večja površina prostora omogoča lažje gibanje okoli bolnikov in prenos medicinskih aparatur,” je pojasnila. Poleg tega bo nova lokacija za računalniško tomografijo (CT) ter diagnostiko v sosednjem prostoru močno olajšala delovni proces.
Aparature iz starih prostorov se že selijo v nove, prav tako pa je v teku razpis za novo opremo, ki naj bi bila dostavljena decembra. S tem bodo v večjih prostorih lahko namestili dodatno opremo, ki je prej niso imeli. Po prenosu aparatur bodo obstoječe reanimacijske prostore prenovili in uredili tri nove operacijske dvorane.
Širši pomen za slovensko zdravstvo
Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana, je poudaril, da prenovljeni prostori pomenijo veliko pridobitev ne le za UKC, temveč za celotno slovensko zdravstvo. “To so prostori, kamor prihajajo najtežje bolni, najhuje poškodovani iz celotne države,” je dejal Jug in dodal, da prostori ustrezajo najvišjim standardom, kar bo omogočalo najboljše zdravljenje bolnikov.
“Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je z izjemnim vodenjem pokazal, da tudi v Sloveniji znamo in lahko naredimo projekte v zdravstvu hitro in učinkovito,” je izpostavil Jug.
Neprecenljiva podpora zaposlenih
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da gre za pomemben korak za UKC in paciente, ki bodo imeli dostop do sodobno opremljenih prostorov. Zahvalila se je zaposlenim za njihovo delo kljub izvajanju investicije, ki je zahtevala veliko prilagoditev. Pojasnila je, da celotna investicija še ni zaključena; zadnja faza je načrtovana za poletje naslednje leto in bo skupna vrednost investicije približno 32 milijonov evrov.
Jug je opozoril, da so glede zmogljivosti pri sprejemu urgentnih bolnikov že na meji. Večje število obravnav namreč povečuje tveganja za morebitne zaplete. Izrazil je upanje, da bo nova urgenca v Bolnišnici dr. Petra Držaja čim prej zaživela.
Strategija za razbremenitev sistema
Celotna prenova vključuje 2210 kvadratnih metrov površin v pritličju Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) in obsega obnovo urgentnega kirurškega bloka. Projekt poteka v treh fazah, vsaka je funkcionalna celota. Po zaključku posamezne faze se prostori opremijo in pridobijo uporabno dovoljenje, kar omogoča njihovo vključevanje v delovni proces še pred dokončanjem celotne prenove.
Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da ljubljanska urgenca letno obravnava več kot 170.000 pacientov. Prav tako izvajajo ukrepe za razbremenitev sistema, vključno z izboljšanjem dostopnosti do primarne ravni, krepitvijo mreže satelitskih urgentnih centrov in zagotavljanjem dodatnih sredstev za financiranje urgentnih ambulant.
Anita Mrvar Brečko je pojasnila, da v reanimacijski prostor sprejmejo vse življenjsko ogrožene bolnike, katerih letno število se giblje med 450 in 500. Reanimacijsko ekipo sestavljajo kirurg, nadzorni travmatolog, anesteziolog, dve medicinski sestri in po potrebi dodatni kirurgi.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
