Slovenija se poslavlja od svojega naravnega spomenika, znamenitega Triglavskega ledenika. Ledenik, ki je nekoč predstavljal mogočno naravno čudo, zdaj obsega le še nekaj zadnjih koščkov ledu, ki naj bi popolnoma izginili že oktobra, opozarjajo znanstveniki. Po besedah geografskega strokovnjaka, mag. Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, se ledenik že desetletja počasi umika, zdaj pa so ostali le še zadnji vidni deli z le 10–15 m3 prostornine.
Razpad stoletne zgodovine
Nekoč je Triglavski ledenik pokrival površino velikosti nogometnega igrišča, danes pa vidimo le še nekaj zadnjih koščkov ledu. Pod plastjo grušča, ki prekriva območje nekdanjega ledenika, se skrivajo manjši deli ledu, ki bodo morda vztrajali še nekaj let. Pavšek jih opisuje kot fosilni led, ostanek preteklosti, ki je skrit pred očmi.
“Te ledene krpe bodo mogoče še vztrajale nekaj let. Gre za fosilni led, ker je nekako že kot fosil, kot nek ostanek preteklosti, ki se pač tam skriva,”
Podnebne spremembe in njihov vpliv
Že konec prejšnjega stoletja so znanstveniki pričakovali izginotje ledenika, vendar so bile zime v prvem desetletju tega stoletja nekoliko bolj snežne. V zadnjih 10-15 letih pa so temperature drastično narasle. Leta 2020 so na nekaterih mestih izmerili debelino ledu več kot štiri metre, leta 2023 pa ledu na teh mestih ni bilo več. Led, ki je nastajal stoletja, je v samo enem letu izginil.
“Tako da smo pričakovali, da bo ledenik izginil. Sploh seveda potem, kar se je letos dogajalo drugod po svetu. Celo poletje smo spremljali nadpovprečne temperature,” pravi Pavšek.
Klimatske posledice in prihodnost
Na Kredarici povprečna letna temperatura od leta 2022 presega ledišče, kar dodaja k izginjanju ledu. Kot navaja Pavšek, nov led ni več nastajal že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, kar pomeni, da so ostali le ostanki iz preteklih stoletij.
“Skratka, tam gor je bilo samo tisto, kar je nastajalo v prejšnjih stoletjih in je potem bilo po vsaki snežni sezoni pokrito z bolj ali manj debelo snežno odejo,”
Obstajale so tudi ideje, da bi ledenik zaščitili s posebno tkanino, vendar to ni etično za naravni spomenik. Čeprav Triglavskega ledenika morda ne bo več, bo zemljepisno ime verjetno ostalo v spomin, kot tudi Ledeniški preval, skozi katerega gredo številni planinci na vrh Triglava.
Pogled v prihodnost
V prihodnje bodo znanstveniki usmerili pozornost na jamske ledene prostore v Sloveniji, kjer se tudi opažajo spremembe. Led v jamah bi se lahko stalil v nekaj desetletjih. Triglavsko brezno je eno izmed največjih jamskih ledenih teles v Alpah, ki bo prav tako deležno pozornega spremljanja.
Čeprav je delež ledeniške vode v Sloveniji majhen, lahko še vedno pomaga pri odlaganju hidrološke suše. Voda iz Triglavskega ledenika odteka v Vrata in dolino Voje, kjer vpliva na Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Brez ustreznega urejanja odplak bi lahko prišlo do onesnaženja teh rek že v zgornjem toku.
Širši vplivi na regijo
Izginjanje ledenikov ne vpliva le na Slovenijo. Tudi v Avstriji se ledeniki naglo krčijo, kar bi lahko vplivalo na vodnatost Mure in Drave. V Alpah, kot so Švica, Francija in Avstrija, bo lokalno prebivalstvo imelo še večje težave z oskrbo s pitno vodo, ko bo izginil led.
“Ko ledeniki izginejo, se razgali nestabilno površje, ki je bilo prej pod njimi,” opozarja Pavšek.
Ljudje se moramo zavedati, da nič ni večno in da naravo jemljemo preveč samoumevno. Sporočila, ki jih narava pošilja skozi naravne nesreče, so opozorila, da moramo biti bolj previdni pri ravnanju z okoljem.
“Morali bomo iz cone udobja in generacije, ki prihajajo, bodo imele manj, kot so imele prejšnje. Pa ne mislim le na denar,” zaključuje Pavšek.
Naša Ljubljana, Spletno uredništvo
