V Ljubljani so delodajalci in sindikati izrazili enotno podporo vladnemu načrtu za povečanje neto plač s prilagoditvijo dohodninske lestvice in olajšav za 4,15 odstotka. Ta ukrep naj bi delavcem s povprečno plačo letno prinesel približno 100 evrov več, a obe strani menita, da bi moral biti dvig še višji. Razhajanja pa so se pojavila pri vprašanju, od kod naj država pridobi sredstva za to povečanje.
Uskladitev kot odgovor na inflacijo
Po podatkih vlade je bila inflacija od septembra lani več kot tri odstotke, kar je posledica predvsem višjih cen goriv. V odgovor na to je vlada predlagala prilagoditev dohodninske lestvice in olajšav, kar bi v praksi pomenilo višje neto plače za delavce. Po okvirnih izračunih bi to za delavca z minimalno plačo pomenilo približno 15 evrov več na mesec, za povprečnega delavca okoli devet evrov več, za tiste z dvakratnikom povprečne plače pa približno 17 evrov več.
“S to uskladitvijo nikakor nismo zadovoljni,” je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko.
Predlogi za višjo uskladitev
Na naslednjem srečanju s finančnim ministrom bodo sindikati predlagali 10-odstotno uskladitev, saj trenutna štiriodstotna uskladitev predstavlja najnižjo možno prilagoditev po zakonu. Predsednik Zorko poudarja, da plače ne sledijo naraščajočim stroškom, kar zmanjšuje kupno moč prebivalstva.
“Mislim, da je to nujno potrebno. Ker dobro vemo, da imamo v Sloveniji eno izmed najvišjih obdavčitev dela v Evropi,” je poudaril Jure Knez, lastnik in direktor podjetja Dewesoft.
Iskanje virov za financiranje
Sindikati predlagajo, da se sredstva za višje olajšave najdejo z ukinitvijo socialne kapice za tiste z bruto plačo nad 7500 evrov, kar bi po interventnem zakonu razbremenilo te zaposlene. Po drugi strani pa direktorji visokotehnoloških podjetij opozarjajo, da bi lahko takšne spremembe odvračale visokotehnološke kadre od dela v Sloveniji.
“Visokotehnološki kadri precej radi uhajajo v tujino. Oziroma se tisti, ki naj bi prišli iz tujine, za to ne odločijo – ko pogledajo, kakšno je razmerje med bruto in neto,” je dodal Knez.
Finančni minister še ni komentiral možnosti uresničitve teh predlogov, saj pravi, da izračuni še potekajo. Kljub temu ostaja odprto vprašanje, ali bo vlada našla sredstva v proračunu, ki bo prihodnje leto za milijardo evrov težji od sprva predvidenega.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
