Ščurki so v poletnih mesecih postali prava nadloga v Ljubljani, še posebej v večstanovanjskih stavbah, kjer se širijo po inštalacijskih jaških in zaradi slabega gradbenega tesnjenja. Mestna občina Ljubljana (MOL) je prejela številne pritožbe, dezinfekcijska podjetja pa poročajo o 40-odstotnem povečanju intervencij v primerjavi z letom 2024.
Stanovalci na Rimski cesti v Ljubljani so MOL že aprila letos obvestili o ščurkih, ki ponoči obiskujejo tudi Igriško in Gregorčičevo ulico. Ščurki se pojavljajo predvsem okoli zunanjega fitnesa, kjer jih po 21. uri opazijo v velikem številu. Podobno situacijo so prijavili tudi prebivalci Savskega naselja in Resljeve ceste, kjer so ščurki vdrli skozi odprta okna.
»Na Rimski cesti v Ljubljani gomazijo ščurki,« je bila že aprila letos opozorjena Mestna občina Ljubljana (MOL).
Vrste ščurkov in njihovo širjenje
V Ljubljani najpogosteje naletimo na nemškega ali rjavega ščurka (Blattella germanica), ki se pojavlja v kuhinjah in kopalnicah. V kleteh in kanalizaciji prevladuje orientalski oziroma črni ščurek (Blatta orientalis), medtem ko je ameriški ščurek (Periplaneta americana) redkejši, a prisoten v toplih kletnih prostorih. Ščurki se širijo po inštalacijskih poteh in skozi majhne reže, kar jim omogoča prehod med stanovanji.
Vzroki in pogoji za razmnoževanje
Visoka temperatura in zmerna vlažnost ustvarjata idealne pogoje za razmnoževanje. Pri temperaturah nad 22 stopinj Celzija in relativni vlagi nad 30 odstotkov se njihov razvoj pospeši. Optimalne razmere za nemškega ščurka so med 25 in 31 stopinj Celzija, kar omogoča hitro rast populacije.
Nadzor in preprečevanje infestacij
Higiena igra pomembno vlogo pri nadzoru ščurkov, vendar sama po sebi ni dovolj. Redno čiščenje, shranjevanje hrane v zaprtih posodah in praznjenje smetnjakov zmanjšujejo možnosti preživetja ličink. Strokovnjaki priporočajo kombinacijo ukrepov, kot so dezinsekcija z vabami in tesnjenje gradbenih rež.
Ukrepi in sodelovanje s stanovalci
V večstanovanjskih stavbah je priporočljivo izvajati letni monitoring in ob vsakem večjem remontu inštalacij dodajati preventivne vabe v jaške. Stanovalci naj pregledajo tople in vlažne predele ter o opažanjih obvestijo upravnika. Strokovne službe opravijo pregled, identificirajo vrsto ščurkov in pripravijo načrt ukrepanja.
»V večjih objektih, zlasti tistih z več kot osmimi stanovanji, z jaški za smeti ali gostinskimi dejavnostmi v pritličju, je priporočljivo izvajati letni monitoring,« so pojasnili strokovnjaki.
Ukrepi se usklajujejo s stanovalci, ki omogočijo dostop do ključnih prostorov. Nadzor učinkovitosti se opravi po 14 do 30 dneh, po potrebi pa se postopek ponovi. Reševanje težave lahko traja od štirih tednov do treh mesecev, odvisno od obsega infestacije.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
