V letu 2025 je Slovenija doživela izjemno povečanje bolniških odsotnosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo zabeleženih več kot 1,7 milijona primerov bolniške odsotnosti, kar pomeni povprečno trajanje 11,55 dneva na odsotnost. Skupno je bilo izgubljenih več kot 19,7 milijona koledarskih dni, kar predstavlja 5,7 odstotka vseh dni, oziroma skoraj 21 dni nezmožnosti za delo na vsakega zaposlenega. Na vsakih 100 zaposlenih je bilo zabeleženih 179,6 primera bolniške odsotnosti.
Razdelitev odsotnosti med spoloma
Podatki kažejo, da so ženske dvakrat pogosteje koristile bolniško odsotnost v primerjavi z moškimi. Kljub temu pa je posamezna odsotnost pri moških v povprečju trajala štiri dni dlje, saj so moški v povprečju manjkali 13,99 dneva, ženske pa 10,14 dneva. Odsotnosti, ki so trajale več kot 42 dni, so pri ženskah pogostejše, vendar so pri moških te odsotnosti v povprečju trajale skoraj šest dni dlje.
Analiza po starostnih skupinah kaže, da se povprečna dolžina bolniške odsotnosti povečuje s starostjo zaposlenih, medtem ko pogostost odsotnosti z višanjem starosti upada. Mlajši zaposleni so najpogosteje odsotni zaradi poškodb in zastrupitev izven dela ter nalezljivih bolezni. Pri starejših zaposlenih pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja.
Glavni vzroki za bolniške odsotnosti
Med najpogostejšimi vzroki za bolniške odsotnosti so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni, težave povezane z duševnim zdravjem ter rakava obolenja. Posebno pozornost zaslužijo duševne težave, ki so v zadnjem času vse pogostejše.
Pogled v preteklost razkrije, da je bilo leta 2022 več izgubljenih dni (skoraj 20,5 milijona), vendar je bilo povprečno trajanje posamezne bolniške odsotnosti v letu 2025 najkrajše do sedaj. Leta 2020 je povprečna bolniška odsotnost trajala najdlje, in sicer 18,04 dneva.
Podatki iz obdobja 2015-2025 kažejo, da je bilo leto 2025 rekordno po številu bolniških odsotnosti, kar nakazuje na potrebo po boljši podpori zaposlenim, da ohranijo svoje zdravje in delovno zmožnost.
