V času, ko postaja energija vse bolj dragocena, se zdi nespametna potrata nesmiselna. Prenova starejših stavb je nujna, a s seboj prinaša visoke stroške. Starejše hiše so namreč energetsko potratne, kar postavlja prebivalce, zlasti upokojence, pred velik finančni izziv. Takšen primer je starejša upokojenka, ki z okoli 600 evri pokojnine komaj pokrije osnovne življenjske stroške.
Njeni sosedje so se odločili za energetsko prenovo stavbe, ki bo vsakemu stanovanju prinesla približno 6000 evrov stroškov. “Kje naj vzamem ta denar?” se sprašuje obupana gospa, kar je težava, s katero se sooča veliko upokojencev po Sloveniji.
Izjava zbornice za poslovanje z nepremičninami
V zvezi s to problematiko smo se obrnili na zbornico za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Direktor zbornice, Boštjan Udovič, je pojasnil, da se odločitve o prenovah večstanovanjskih stavb sprejemajo demokratično in so del rednega upravljanja. Tudi če je prebivalec proti, mora pri tem sodelovati.
Energetske prenove so v Sloveniji še vedno redke, vendar socialno ogroženim lahko pomaga Ekosklad, ki povrne celotne stroške prenove. “Pomembno je, da prebivalci in upravniki vedo za te možnosti pomoči,” poudarja Udovič.
“Starejši imajo pogosto stanovanja, ki so nekaj vredna, a so hkrati njihovi ujetniki, saj jih morajo vzdrževati. Zanemarjenost stavbe je neodgovorna tudi do drugih lastnikov, v tujini pa lahko pride celo do izvršb zaradi neplačevanja.” – Boštjan Udovič
Težava s financiranjem vnaprej
Številna stanovanja, zgrajena v 70. in 80. letih, so brez ustrezne izolacije. Lastniki po prenovi poročajo o občutno nižjih stroških ogrevanja, a glavni problem ostaja financiranje. Prenova lahko stane od 20.000 do 60.000 evrov, kar si številni starejši lastniki ne morejo privoščiti.
Predlagali so, da bi država omogočila model prenove brez začetnega vložka, kar bi omogočilo odplačevanje iz doseženih energetskih prihrankov ali uvedbo posebnih socialnih energetskih skladov.
Spremembe pri glasovanju o prenovah
Do leta 2022 je bila za prenovo potrebna soglasnost treh četrtin prebivalcev, zdaj pa zadostuje navadna večina. To načelo je bilo uveljavljeno zaradi močnih nestrinjanj, ki so upočasnila prenove. V Sloveniji je še vedno veliko prebivalcev, ki živijo v energetsko potratnih stavbah.
Po podatkih ministrstva za okolje je v Sloveniji približno 860.000 stanovanj, od tega 450.000 individualnih hiš in 30.000 večstanovanjskih stavb, v katerih živi 35 odstotkov prebivalcev.
V povprečju so večstanovanjske stavbe bolje obnovljene kot individualne hiše, saj je vsaj 40 odstotkov večstanovanjskih stavb deležnih delne energetske prenove. Pri individualnih hišah je ta delež nižji, celovito prenovljenih je le 15 do 20 odstotkov.
Slovenci so močno navezani na svoje nepremičnine, kar lahko vodi v poslabšanje njihovega stanja. Ena od možnih rešitev je, da potomci aktivno sodelujejo pri prenovah ali da država odkupi nepremičnino z možnostjo nadaljnjega bivanja starejšega lastnika.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
