Nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ustanovljenega pred 38 leti, so skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij prinesli zbrane podpise v Državni zbor, s čimer so sprožili pobudo za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak so prvopodpisani na tej pobudi. Cilj referenduma je preprečiti izbris pravnih varovalk, ki preiskovancem omogočajo vložitev ustavne ocene o smiselnosti in upravičenosti preiskave.
Zakaj je novela sporna
Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Po novem posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti ne bi več imeli. Franco Juri poudarja, da je to referendum proti politični samovolji, saj politična večina namerava preiskovati civilno družbo in nevladne organizacije. Vlado Miheljak opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša takšna zakonodaja, pri čemer primerja situacijo s tem, kar se je dogajalo Madžarom pod Orbanom.
Pavel Gantar meni, da se bo na referendumu odločalo o tem, ali Slovenija postaja avtoritarna država ali ohranja minimalne standarde demokracije. Zbrani podpisi so le prvi korak v prizadevanjih za mobilizacijo državljanov k udeležbi na referendumu in glasovanju proti noveli zakona. Podporo kampanji pričakujejo tudi od sindikatov in opozicijskih strank.
Podpora opozicije
Opozicijske stranke, kot so Gibanje Svoboda, SD, Levica in Vesna, podpirajo pobudnike referenduma. V Gibanju Svoboda so napovedali aktivno sodelovanje v kampanji, saj želijo preprečiti zlorabo parlamentarnih preiskav. Poslanka Lucija Tacer Perlin opozarja, da novela zakona uvaja politično policijo, kar bi lahko vodilo do političnega vplivanja na neodvisne institucije.
Poslanka Levice in Vesne, Tina Brecelj, je poudarila, da ljudje ne želijo slabljenja varovalk proti zlorabi oblasti. Po noveli bi lahko parlamentarna preiskava bila vložena zoper vse in vsakogar brez možnosti pravnega sredstva zoper uvedbo preiskave, kar omogoča politični večini zbiranje podatkov o preiskovancih brez ustreznih pravnih sredstev.
Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim meni, da novela jemlje pravne varovalke in nasprotuje ustanovitvi preiskovalnih komisij, ki bi preiskovale politične zlorabe. Vlada želi zaostriti zakonodajo in zmanjšati pravno varnost, kar je v nasprotju z ustavo. V SD še niso odločili o aktivni vključitvi v referendumsko kampanjo.
Stališče vladajoče stranke SDS
Poslanska skupina SDS spoštuje pravico državljanov do neposrednega odločanja in ne omejuje referendumskih pobud. Kljub temu ostajajo zavezani noveli zakona, ki jo je DZ sprejel na predlog SDS in trojčka NSi, SLS in Fokus. Novela ukinja možnost pritožbe posameznikov na ustavnem sodišču zoper nezakonite sklepe komisij, kar lahko po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.
Novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki odpravlja ključne varovalke proti političnim zlorabam, je sprožila široko nasprotovanje med civilno družbo in opozicijskimi strankami. Pred nami je referendum, ki bo odločal o prihodnosti demokratičnih standardov v Sloveniji.
