Vprašanje arhivov nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb je znova postalo pomembna tema v odnosih med Slovenijo in Srbijo. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je danes v Bruslju potrdila, da Evropska komisija od Srbije pričakuje izročitev arhivskega gradiva, povezanega s Slovenijo. S tem je pritrdila zahtevi po predaji dokumentov, pri načinu njenega uveljavljanja pa se njeno stališče razlikuje od stališča slovenskega premierja Janeza Janše.
Ta je po nedavnih parlamentarnih volitvah v Srbiji napovedal, da Slovenija ne bo soglašala z nadaljnjim napredkom Srbije na evropski poti, dokler Beograd ne bo izročil arhivov Udbe in drugih nekdanjih jugoslovanskih služb.
Marta Kos: Srbija mora spoštovati dogovore o nasledstvu
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob današnji predstavitvi letnih poročil Evropske komisije o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji spregovorila tudi o zahtevi Slovenije po izročitvi arhivov nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb. Kot je povedala za Slovensko tiskovno agencijo in RTV Slovenija, Evropska komisija pričakuje, da bo Srbija Sloveniji predala dokumentacijo, ki ji pripada na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva nekdanje Jugoslavije.
»Pričakujemo seveda, da bo Srbija izročila te arhive,« je dejala Kos. Ob tem je poudarila, da Evropska komisija v letošnjem širitvenem svežnju posebej opozarja na pomen spoštovanja že sklenjenih sporazumov, med katerimi je tudi sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi. Izpolnjevanje prevzetih obveznosti je po njenem mnenju pomembno za dobre sosedske odnose in sodelovanje držav Zahodnega Balkana z Evropsko unijo.
Njena izjava je pomembna predvsem zato, ker vprašanje izročitve arhivov ni več zgolj tema političnih razprav v Sloveniji. Zahteva po spoštovanju sporazuma o nasledstvu je del širšega evropskega pričakovanja, da države kandidatke izpolnjujejo mednarodne obveznosti in rešujejo odprta vprašanja s sosednjimi državami. Prav dostop do dokumentacije nekdanjih zveznih organov je eno od vprašanj, ki med Slovenijo in Srbijo ostajajo nerešena že vrsto let.
Janša: Brez arhivov ne bo soglasja za napredek Srbije
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je vprašanje arhivov ponovno odprl 26. oktobra, dan po predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji, na katerih je Študentska lista prepričljivo premagala politični tabor nekdanjega predsednika Aleksandra Vučića. Janša je na družbenem omrežju X sporočil, da Slovenija pozdravlja možnost pospešitve evropskih integracij Srbije, vendar je ob tem postavil jasen pogoj.
»Ne bomo dali soglasja za kakršenkoli napredek, dokler Srbija ne izroči Sloveniji vseh arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in ostalih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na Slovenijo,« je zapisal premier. Zahteva tako ne zajema samo gradiva nekdanje Uprave državne varnosti oziroma Službe državne varnosti, temveč tudi dokumentacijo drugih zveznih in vojaških organov, ki so delovali v času nekdanje Jugoslavije.
Janša je pozneje odgovoril tudi na očitke, zakaj tega vprašanja ni enako odločno izpostavil že v času oblasti Aleksandra Vučića. Pojasnil je, da zahteva ni nova in da so jo slovenske vlade pod vodstvom SDS postavljale že v preteklosti. Po njegovih besedah je Srbija predajo dokumentacije tudi obljubila, vprašanje pa je neposredno povezano z izvajanjem sporazuma o nasledstvu nekdanje skupne države.
Premier je ob tem kritiziral pretekle slovenske vlade z levega političnega pola, ki jim očita, da pri izročitvi arhivov niso vztrajale dovolj odločno. Njegovo stališče je, da Slovenija pri tem vprašanju ne zahteva ničesar novega, temveč izpolnitev obveznosti, ki bi morale biti urejene že pred leti.
Evropska komisarka podpira izročitev, vendar nasprotuje ultimatom
Čeprav Marta Kos in Janez Janša soglašata, da mora Srbija izročiti arhivsko gradivo, se razlikujeta glede načina reševanja tega vprašanja. Komisarka je danes poudarila, da si želi nadaljevanja pristopnih pogajanj Srbije z Evropsko unijo, odprta dvostranska vprašanja pa bi morali po njenem mnenju državi reševati neposredno, s pogovori in v duhu sodelovanja.
Kos je izrazila pričakovanje, da bo Slovenija podpirala evropsko pot Srbije in da se bodo odprta vprašanja urejala brez dodatnega zaostrovanja odnosov. Evropska unija je bila po njenih besedah zgrajena prav na načelu sodelovanja in iskanja skupnih rešitev, zato bi morale države pri reševanju medsebojnih sporov upoštevati tudi širši evropski interes.
Komisarka je posebej opozorila, da bi bilo mogoče številna vprašanja, povezana z razpadom nekdanje Jugoslavije, rešiti z iskanjem dogovorov namesto s postavljanjem ultimatov. Poudarila je tudi pomen usmerjenosti v prihodnost. Takšno stališče pa ne spreminja njenega današnjega pričakovanja, da mora Srbija spoštovati sporazum o nasledstvu in predati arhive, ki se nanašajo na Slovenijo.
Razlika med obema stališčema je tako predvsem politična in diplomatska. Janša želi izročitev arhivov postaviti kot pogoj za slovensko soglasje pri nadaljnjem približevanju Srbije Evropski uniji, Kos pa zagovarja reševanje vprašanja v okviru dvostranskih odnosov in ob spoštovanju že sprejetih mednarodnih dogovorov.
Kaj skrivajo arhivi nekdanjih jugoslovanskih služb?
Vprašanje arhivov Udbe in drugih nekdanjih jugoslovanskih varnostnih organov je v Sloveniji občutljivo predvsem zaradi njihove vloge v času socialistične Jugoslavije. Nekdanje tajne službe so spremljale politične nasprotnike oblasti, nadzorovale posameznike in organizacije ter zbirale obsežno dokumentacijo o delovanju države in njenih prebivalcev. Del arhivskega gradiva je po osamosvojitvi Slovenije ostal v Beogradu, kjer so bili sedeži nekdanjih zveznih organov.
Dostop do teh dokumentov je pomemben za zgodovinarje, raziskovalce in vse, ki proučujejo delovanje nekdanjega političnega ter varnostnega sistema. Gradivo bi lahko prispevalo k boljšemu razumevanju posameznih dogodkov, delovanja obveščevalnih služb in odnosov med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Vprašanje arhivov zato presega vsakokratne politične spore, saj gre tudi za dostop do zgodovinske dokumentacije in uresničevanje pravic držav naslednic.
V javnih razpravah se ob tem pojavljajo tudi vprašanja o usodi posameznih arhivskih fondov. Direktor Arhiva Republike Slovenije Andrej Nared je nedavno opozoril, da je bilo po navedbah srbske strani več fondov nekdanjega zveznega sekretariata za notranje zadeve uničenih ali poškodovanih med Natovim bombardiranjem Beograda leta 1999. Slovenski arhivisti teh navedb niso mogli samostojno potrditi, saj do gradiva nimajo dostopa. Prav zato ostaja izročitev oziroma omogočanje dostopa do ohranjenih dokumentov pomembno odprto vprašanje.
V ozadju tudi dolgoletni politični očitki Marti Kos
Razprava o arhivih ima tudi izrazito slovensko politično razsežnost. Marta Kos je bila v preteklosti večkrat tarča očitkov predstavnikov SDS in publicista Igorja Omerze o domnevnem sodelovanju z nekdanjo Službo državne varnosti. Omerza je o tem objavil tudi knjigo z naslovom Komisarka, v kateri obravnava njeno domnevno vlogo v nekdanjem jugoslovanskem varnostnem sistemu. Gre za očitke, ki so predmet političnih razprav, ne pa za ugotovljeno dejstvo o njenem sodelovanju.
Janša je svojo oktobrsko zahtevo po izročitvi arhivov objavil tudi ob zapisu Omerze, ki je komentiral izjavo Marte Kos po zmagi Študentske liste v Srbiji. Komisarka je takrat sporočila, da so Srbiji vrata v Evropsko unijo odprta, Omerza pa je opozoril, da bi morala nova srbska oblast najprej omogočiti dostop do arhivov nekdanjih tajnih služb.
Današnja izjava Marte Kos zato prinaša zanimiv razvoj razprave. Komisarka, ki je bila zaradi vprašanja nekdanje Udbe večkrat deležna političnih očitkov, je javno potrdila pričakovanje Evropske komisije, da Srbija arhive izroči Sloveniji. Obenem pa je jasno pokazala, da se ne strinja s pogojevanjem celotnega evropskega napredka Srbije z reševanjem tega dvostranskega vprašanja.
Evropska komisija: Srbija je nazadovala že drugo leto zapored
Današnje razprave o arhivih so potekale ob predstavitvi letnega širitvenega svežnja Evropske komisije, ki ocenjuje napredek držav kandidatk pri izpolnjevanju pogojev za članstvo v Evropski uniji. Marta Kos je ob tem opozorila, da je Srbija po oceni Komisije že drugo leto zapored nazadovala. To pomeni, da se nova srbska oblast ob morebitni želji po pospešitvi evropske poti ne bo soočala zgolj z vprašanjem odnosov s Slovenijo, temveč tudi s širšimi zahtevami glede reform in izpolnjevanja evropskih meril.
Komisarka je kljub temu v rezultatu nedavnih parlamentarnih volitev prepoznala možnost pomembnih sprememb. Študentska lista je na predčasnih volitvah premagala doslej vladajoči politični tabor, kar je odprlo novo poglavje v srbski notranji politiki. Kos meni, da lahko takšen razplet ustvari priložnost za reforme in drugačen pristop k evropskim integracijam.
Toda evropska pot Srbije ostaja povezana z vrsto političnih in pravnih vprašanj, med katerimi so tudi odnosi s sosednjimi državami ter spoštovanje že sklenjenih sporazumov. Slovenija ima kot članica Evropske unije pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev, za katere je potrebno soglasje držav članic. Prav na to možnost se sklicuje Janša, ko napoveduje pogojevanje nadaljnjega napredka Srbije z izročitvijo arhivov.
Bo Beograd po letih čakanja vendarle izročil dokumentacijo?
Izjava Marte Kos pomeni, da sta slovenska zahteva po predaji arhivov in pričakovanje Evropske komisije glede spoštovanja sporazuma o nasledstvu zdaj jasno izražena. Vprašanje pa ostaja, kako se bodo na zahtevo odzvale nove srbske oblasti in ali bo mogoče doseči dogovor o izročitvi oziroma dostopu do dokumentacije nekdanjih jugoslovanskih služb.
Za Slovenijo je pomembno, da se vprašanje, ki je odprto že vrsto let, premakne od političnih izjav h konkretnim dogovorom. Pri tem se bosta morali slovenska in srbska stran soočiti tudi z vprašanji obsega ohranjenega gradiva, njegove dostopnosti in načina predaje.
Janez Janša vztraja, da mora Srbija pred nadaljnjim napredkom proti Evropski uniji izpolniti obveznosti do Slovenije. Marta Kos pa od Beograda prav tako pričakuje izročitev arhivov, vendar zagovarja diplomatsko rešitev brez pogojevanja celotnega pristopnega procesa. Odločilen bo odziv Srbije, saj dokumentacija nekdanjih jugoslovanskih služb tudi po več desetletjih ostaja eno od nerešenih vprašanj med državama.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
