Delali so ob praznikih, zdaj zahtevajo svoj denar: V zdravstvu se pripravljajo nove tožbe

justice justice

V slovenskem zdravstvu in socialnem varstvu se zaostruje spor zaradi neizplačanih nadomestil za praznične ure. Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je danes, 18. novembra, napovedal pripravo tožb za zaposlene, ki jim delodajalci za pretekla leta niso priznali oziroma izplačali pripadajoče odmene. Gre za medicinske sestre, reševalce, negovalce in številne druge zaposlene, ki morajo delati tudi takrat, ko je večina prebivalcev zaradi praznika doma. Sindikat opozarja, da nekateri zaposleni zaradi razporeditve delovnega časa opravijo več ur za enako plačilo, približuje pa se tudi zastaranje terjatev iz leta 2021. Medtem ko so sodišča že pritrdila pravni podlagi za izplačilo, vodstva zdravstvenih zavodov opozarjajo na nejasnosti in pomanjkanje denarja.

V zdravstvenih domovih, bolnišnicah, urgentnih centrih in socialnovarstvenih zavodih se delo ne ustavi niti ob praznikih. Reševalci se odzivajo na nujne klice, medicinske sestre skrbijo za bolnike, negovalno osebje pomaga stanovalcem domov za starejše, podporne službe pa zagotavljajo nemoteno delovanje ustanov. Prav zaposleni, ki omogočajo neprekinjeno oskrbo, se zdaj soočajo z vprašanjem, ali so bili v preteklih letih za praznične ure ustrezno plačani.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je na današnji novinarski konferenci opozoril, da številni delodajalci zaposlenim še vedno niso izplačali odmene za manjkajoče ure praznovanja. Predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič je pojasnila, da pravica izhaja iz kolektivne pogodbe, ki zaposlenim z neenakomerno razporejenim delovnim časom zagotavlja primerljivo obravnavo glede plačanih prazničnih ur.

Ker dogovori z delodajalci niso povsod prinesli rezultatov, sindikat pripravlja sodne postopke. Pri tem je posebej pomembno, da denarne terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih, zato bi lahko zaposleni ob nadaljnjem odlašanju izgubili možnost uveljavljanja dela zahtevkov za leto 2021.

Zakaj nekateri zaposleni za isto plačo opravijo več ur?

Za razumevanje spora je pomembna razlika med zaposlenimi, ki delajo od ponedeljka do petka, in tistimi, katerih delovni čas je razporejen tudi na vikende in praznike. Pri običajnem petdnevnem delovniku je zaposleni ob prazniku, ki pade na njegov delovni dan, praviloma prost in za ta čas prejme nadomestilo plače. V zdravstvu in socialnem varstvu pa zaradi narave dela takšna ureditev pogosto ni mogoča.

Zaposleni z neenakomerno razporejenim delovnim časom je lahko na praznik razporejen na delo, lahko pa ima po urniku prost dan, ki se ne šteje kot plačana praznična odsotnost. Posledično lahko na letni ravni zbere manj plačanih prazničnih ur kot sodelavec, ki dela po enakomernem razporedu.

Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva v UKC Ljubljana Boštjan Plahutnik je danes opozoril, da zaposleni za delo na praznik sicer prejme plačilo in ustrezen dodatek, vendar to še ne pomeni, da je izkoristil pravico do plačane odsotnosti zaradi praznika. Prav razliko med tema dvema pravicama sindikati postavljajo v ospredje spora.

Odmena za manjkajoče praznične ure je namenjena izravnavi takšnega položaja. Ne gre za samodejno dodatno plačilo za vsako uro, opravljeno na praznik, temveč za letno primerjavo števila priznanih plačanih prazničnih ur z minimalnim standardom, ki ga določa kolektivna pogodba.

Lani 80 ur, letos 56: Kaj določa kolektivna pogodba?

Po pojasnilih sindikata je zaposlenim z neenakomerno razporejenim delovnim časom zagotovljeno najmanj toliko plačanih prazničnih ur, kot jih glede na koledar pripada zaposlenemu s 40-urnim delovnim tednom od ponedeljka do petka.

Za leto 2025 je ta standard znašal 80 ur, za leto 2026 pa 56 ur. Razlika nastane zaradi razporeditve praznikov po posameznih dnevih v tednu, saj vsi prazniki ne padejo na delovne dni običajnega petdnevnega delovnika.

Če zaposleni v posameznem letu ni dosegel predpisanega števila plačanih prazničnih ur, mora delodajalec po določbah kolektivne pogodbe obračunati odmeno za razliko. Izplačilo je predvideno pri decembrski plači za posamezno koledarsko leto.

Osnova za izračun je plača zaposlenega v decembru tistega leta, na katero se odmena nanaša. Zato znesek ni enak za vse zaposlene, ampak je odvisen od njihove plače in števila manjkajočih ur.

Pomembno je tudi, da se pri presoji pravice upošteva razlika med dejansko plačano praznično odsotnostjo in delom, opravljenim na praznik. Odbor za razlago kolektivne pogodbe je septembra letos dodatno pojasnil, da delo na praznik in prejeti dodatek ne zmanjšujeta obsega odmene.

Sodišče zaposlenim pritrdilo, dokončna odločitev še ni sprejeta

Vprašanje prazničnih odmen je že več let predmet pravnih sporov. Eden pomembnejših postopkov se je začel v Splošni bolnišnici Celje, kjer so zaposleni zahtevali izplačilo nadomestil za pretekla leta.

Delovno sodišče v Celju je odločilo, da obstaja pravna podlaga za zahtevke zaposlenih. Višje delovno in socialno sodišče je 18. marca letos s sodbo Pdp 84/2026 potrdilo vmesno sodbo prvostopenjskega sodišča.

Sodišče je tako potrdilo pravni temelj zahtevka za izplačilo odmene za manjkajoče praznične ure. O konkretni višini posameznih terjatev pa s to vmesno sodbo še ni bilo odločeno.

Pomembno je, da je višje sodišče zavrnilo razlago, po kateri bi bilo plačilo za delo na praznik skupaj z dodatkom zadostno nadomestilo za izgubljeno pravico do plačane praznične odsotnosti. Gre za različni pravici, ki imata različen namen.

Postopek kljub temu še ni dokončno zaključen. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo, zato se čaka njegova odločitev. Prav na ta odprti postopek se sklicujejo tudi vodstva zdravstvenih zavodov, ki opozarjajo, da želijo pred dokončno ureditvijo izplačil razjasniti preostala pravna vprašanja.

Tožbe so že vložili v več bolnišnicah in zdravstvenih domovih

Spor glede prazničnih odmen ni nov. Že junija letos so mediji poročali o več sto zaposlenih, ki so se odločili za sodno uveljavljanje svojih zahtevkov.

Po takratnih podatkih, ki jih je objavil POP TV in povzel N1, je tožbe vložilo več kot 200 zaposlenih v UKC Maribor in 131 zaposlenih v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Postopke je sprožilo tudi 26 zaposlenih v UKC Ljubljana, 19 zaposlenih v Splošni bolnišnici Celje in posamezni zaposleni v drugih zdravstvenih zavodih, med drugim v novomeški bolnišnici.

V nekaterih ustanovah so se odločili za izplačila vsaj za novejša obdobja. Predstavniki sindikatov so junija pojasnjevali, da so zaposleni v določenih zavodih prejeli odmeno za leto 2025, za starejša leta pa so zahtevki ostali odprti.

Različni pristopi med zavodi so povzročili tudi razlike med zaposlenimi, ki opravljajo primerljivo delo. Medtem ko so nekateri že prejeli izplačila, drugi še čakajo na dogovor ali sodno odločitev.

Takšno stanje dodatno zaostruje odnose med zaposlenimi in vodstvi zdravstvenih ustanov, zlasti v razmerah, ko se številni zavodi že soočajo s pomanjkanjem kadra in velikimi obremenitvami zaposlenih.

Sindikat opozarja: Terjatve iz leta 2021 lahko zastarajo

Današnja napoved Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je povezana predvsem z bližajočim se zastaranjem starejših zahtevkov.

Denarne terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih. To pomeni, da je za zaposlene, ki zahtevajo izplačilo odmene za leto 2021, pomembno pravočasno pravno ukrepanje. Natančen trenutek zastaranja posamezne terjatve je odvisen od njene zapadlosti in morebitnih pravno pomembnih okoliščin.

Sindikat zato pripravlja tožbe za svoje člane, saj ne želi, da bi zaradi nadaljnjega čakanja izgubili možnost uveljavljanja pravic. Ob tem poudarja, da bi bilo sporazumno reševanje zahtevkov primernejše od dolgotrajnih sodnih postopkov.

Tudi Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je 16. novembra pozval vodstva javnih zdravstvenih zavodov k dogovoru. Opozoril je, da so nekateri zavodi že pokazali pripravljenost za kompromis, drugod pa vprašanje varovanja terjatev zaposlenih še ni urejeno.

Fides je poudaril, da so v preteklih mesecih svojim članom svetovali potrpežljivost, vendar takšno stališče ob nevarnosti zastaranja ne more trajati neomejeno. Če dogovora ne bo, bodo zaposleni primorani svoje zahtevke uveljavljati pred sodišči.

Samo sodni postopki bi lahko stali skoraj 900.000 evrov

Poleg morebitnih izplačil zaposlenim se odpira tudi vprašanje stroškov sodnih postopkov, ki bi jih lahko povzročilo množično vlaganje individualnih tožb.

Sindikat Fides je pripravil okvirno oceno, po kateri bi lahko pri približno tisoč individualnih tožbah s povprečno vrednostjo zahtevka do 6.000 evrov že začetni stroški postopkov znašali približno 224.000 evrov.

Če bi sledile pripravljalne vloge in sodne obravnave, bi se po sindikalnem izračunu stroški lahko povzpeli na približno 616.000 evrov, ob pritožbah pa na skoraj 900.000 evrov.

Gre za ilustrativno oceno sindikata, ne za napoved dejanskega števila tožb ali končnih stroškov. V navedenih zneskih niso zajeta morebitna izplačila glavnic zaposlenim in zakonske zamudne obresti.

Če bi se spori množično nadaljevali, bi lahko zdravstvene ustanove poleg osnovnih obveznosti do zaposlenih nosile še stroške pravnega zastopanja in sodnih postopkov. Sindikati zato opozarjajo, da bi pravočasen dogovor lahko zmanjšal dodatno obremenitev javnih sredstev.

Vodstva zavodov opozarjajo, da denar ni zagotovljen

Na drugi strani Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije opozarja na finančne in pravne težave, povezane z izplačevanjem odmen.

Direktorica združenja Tatjana Jevševar je za STA pojasnila, da nekatera vprašanja glede obračunavanja in izplačevanja še niso dokončno razjasnjena. Posebej je izpostavila dejstvo, da za odmeno ni zagotovljenega posebnega vira financiranja v okviru plačil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Po njenih navedbah so zavodi, ki so odmeno že izplačali, sredstva zagotovili brez ustrezno določenega vira financiranja za to obveznost. Združenje zato opozarja, da bi lahko dodatna izplačila še povečala finančne pritiske na javne zdravstvene ustanove.

Direktorji zdravstvenih zavodov so se o problematiki sestali 16. novembra. Po pojasnilih Jevševar so se zavzeli za to, da pred dokončnimi odločitvami počakajo na sodbo vrhovnega sodišča.

Fides je bil do takšnega pristopa kritičen. Sindikat meni, da bi lahko zdravstveni zavodi s sporazumnim priznanjem oziroma ustreznim zavarovanjem terjatev preprečili nepotrebne stroške, ne da bi morali predčasno sprejeti vse finančne posledice še odprtih postopkov.

Pravica ne pripada samo zdravnikom in medicinskim sestram

Čeprav se v javnosti razprava pogosto osredotoča na zdravnike, medicinske sestre in reševalce, je vprašanje prazničnih odmen širše.

Neprekinjeno delovanje zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov omogočajo tudi bolničarji, negovalci, oskrbovalci, zaposleni v kuhinjah, pralnicah, na recepcijah ter številni drugi delavci.

Tudi njihovi delovni razporedi lahko vključujejo nočne izmene, vikende in praznike. Če so zaposleni zajeti z ustreznimi določbami kolektivne pogodbe in izpolnjujejo pogoje, se vprašanje odmene lahko nanaša tudi nanje.

To je pomembno predvsem v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih ustanovah, kjer mora oskrba potekati neprekinjeno. Stanovalci potrebujejo pomoč ne glede na to, ali je delovni dan, nedelja ali državni praznik.

Podatki iz preteklih izplačil kažejo, da ne gre za zanemarljive zneske. Po junijskem poročanju POP TV je za leto 2025 odmeno izplačalo 14 bolnišnic in 20 zdravstvenih domov v skupni vrednosti približno 3,3 milijona evrov neto. V 59 domovih za starejše so po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije izplačali približno 1,92 milijona evrov.

Ti zneski se nanašajo na že opravljena izplačila za določeno obdobje in jih ni mogoče enačiti s skupno vrednostjo vseh še odprtih zahtevkov za pretekla leta.

Spor o prazničnih urah odpira tudi vprašanje odnosa do zaposlenih

V zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je delo ob praznikih sestavni del zagotavljanja osnovnih storitev, vprašanje pravičnega obračunavanja delovnega časa presega zgolj finančne izračune.

Zaposleni, ki delajo v izmenah, pogosto nimajo enakih možnosti za preživljanje praznikov z družino kot tisti, ki opravljajo delo v običajnem delovnem času. Prav zato so pravila o dodatkih, nadomestilih in izravnavi prazničnih ur pomemben del njihove delovnopravne zaščite.

Sindikalni predstavniki opozarjajo, da dolgotrajni spori glede pravic zaposlenih slabšajo odnose v ustanovah, ki se že tako soočajo z zahtevnimi kadrovskimi razmerami.

Vodstva zavodov medtem poudarjajo, da morajo pri izplačilih ravnati zakonito in odgovorno ter upoštevati tudi finančno vzdržnost poslovanja. Brez jasne sistemske ureditve financiranja se lahko breme izplačil prenese neposredno na posamezne zdravstvene in socialnovarstvene ustanove.

Prav zato se vse glasneje pojavljajo pozivi, naj se v reševanje vprašanja dejavneje vključi ministrstvo za zdravje.

Odločitev vrhovnega sodišča bo pomembna, a čas za nekatere zaposlene že teče

V prihodnjih mesecih bo za razplet spora pomembna odločitev vrhovnega sodišča, ki obravnava pravna vprašanja glede odmene za manjkajoče praznične ure.

Toda zaposleni, katerih starejše terjatve se približujejo zastaranju, ne morejo nujno čakati na dokončen zaključek vseh postopkov. Prav zato sindikati pripravljajo nadaljnje pravne korake in pozivajo delodajalce k dogovorom.

Za zdravstvene zavode bo ključno vprašanje, kako zagotoviti zakonito izpolnjevanje obveznosti, ne da bi s številnimi sodnimi postopki nastajali dodatni stroški. Za zaposlene pa ostaja bistveno, da jim pravice, določene s kolektivno pogodbo, ne ostanejo zgolj na papirju.

Spor o prazničnih urah tako ni le vprašanje dodatnega denarja, temveč tudi vprašanje enakovredne obravnave ljudi, ki skrbijo za bolnike in oskrbovance takrat, ko večina drugih ne dela.

Če sporazumne rešitve ne bo, se lahko število tožb še poveča. Končne finančne posledice bodo odvisne od odločitev sodišč, števila upravičenih zahtevkov in morebitnih dogovorov med zaposlenimi in delodajalci.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana

 

Add a Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja