V torek, 27. marca 2025, se je v Ljubljani začela seja državnega zbora, kjer poslanci razpravljajo o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi uvedla strožjo ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Poleg tega obravnavajo tudi predlog stranke SDS za ukinitev predvidenega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Ključne reforme in spremembe
Vladna koalicija poudarja, da zakon prinaša nujno potrebno reformo za jasno razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Ob tem predlog prinaša tudi druge pomembne rešitve, ki naj bi izboljšale učinkovitost zdravstvenega sistema. Med predlaganimi ukrepi je prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri t. i. čistih zasebnikih, čeprav bi pod določenimi pogoji še vedno lahko delali v drugih javnih zavodih ali pri koncesionarjih.
Spremembe v zakonodaji
Koalicijski poslanci Gibanju Svoboda, SD in Levica so na seji matičnega odbora za zdravstvo vnesli več sprememb v predlog. Ena ključnih sprememb je predvidena neprofitnost koncesionarjev pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev. Poslanci verjamejo, da bi se presežki morali vrniti v zdravstveno dejavnost. Vendar se finančni minister Klemen Boštjančič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel ne strinjata, saj menita, da bi to omejilo učinkovitost dela koncesionarjev.
“Če ima en koncesionar dobiček za iste storitve kot nekdo drug, to kaže na to, da učinkoviteje opravlja svojo dejavnost. Zato me skrbi, da bi se dobički skrivali,” je pojasnil minister Boštjančič.
Odmevi in nasprotovanja
Predlogu novele močno nasprotujejo zdravniške organizacije in opozicija, ki opozarjajo na možne škodljive posledice, vključno z odhodi zdravnikov v zasebni sektor. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je v javnem pismu pozval poslance, naj glasujejo proti predlogu, saj po njihovem mnenju ne rešuje težav zdravstvenega sistema, temveč ga razkraja.
“Čas je za prave, strokovne in odgovorne rešitve, ne za politična tveganja,” so zapisali v Fidesu.
Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo
Na dnevnem redu je tudi predlog SDS za ukinitev načrtovanega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Predlog predvideva, da bi zaposleni in delodajalci s 1. julijem začeli vplačevati prispevek v višini 1 % bruto plače, vendar opozarjajo, da bi to lahko dodatno obremenilo gospodarstvo.
Ministrstvo za solidarno prihodnost poudarja, da brez prispevka ne more biti brezplačne dolgotrajne oskrbe, medtem ko kritiki trdijo, da zakon še vedno ne zagotavlja vseh potrebnih storitev.
Ali bo reforma prinesla pričakovane spremembe bo jasno v naslednjih tednih. Razprava se nadaljuje, javnost pa z zanimanjem pričakuje končne odločitve.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
