Ko se poletne temperature dvignejo, mnogi Slovenci raje kot na bazene odpotujejo na naravna kopališča. Blejsko in Bohinjsko jezero, Kolpa, Soča, Nadiža in slovenska obala so priljubljene destinacije za osvežitev. Kljub temu pa le malokdo ve, da država redno spremlja kakovost vode le na uradnih kopalnih območjih.
Kako pogosto poteka preverjanje, kaj vse merijo in kakšne pogoje mora izpolnjevati naravno kopališče?
49 uradnih kopalnih voda v Sloveniji
Prva zakonodaja o kopalnih vodah v Evropski uniji je bila sprejeta leta 1976, kar je zahtevalo določitev odsekov naravnih vod za kopanje in redno spremljanje njihove kakovosti. Slovenija je to prakso uvedla ob vstopu v EU in danes ima 49 uradnih kopalnih voda, kjer država spremlja kakovost vode za kopanje. Med temi so naravna kopališča z urejeno infrastrukturo in kopalna območja, ki so manj urejena, a še vedno del sistema spremljanja kakovosti vode.
Veliko Slovencev se poleti kopa tudi na t.i. divjih kopališčih – ob skritih tolmunih, rekah ali gramoznicah, kjer kakovost vode ni nadzorovana.
Pogostost preverjanja kakovosti vode
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) organizira monitoring kopalnih voda, merjenja pa izvajajo strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Na morju poteka spremljanje od začetka junija do sredine septembra, medtem ko se na rekah in jezerih meritve izvajajo od sredine junija do konca avgusta. Vzorčenje se opravi približno vsakih 14 dni.
Informacije o primernosti vode za kopanje so dostopne na spletni strani ARSO in na informacijskih tablah ob kopališčih.
Nadzor kakovosti vode se osredotoča na mikrobiološko varnost. Strokovnjaki preverjajo prisotnost bakterij, kot so Escherichia coli in intestinalni enterokoki, ki kažejo na fekalno onesnaženje. Poleg tega spremljajo temperaturo vode, prosojnost, pojav alg, pene, oljnih madežev in drugih nečistoč.
Kopanje v onesnaženi vodi lahko povzroči okužbe prebavil, dihal in kože. Neurja in obilne padavine lahko hitro poslabšajo kakovost vode, saj prinesejo fekalne vode in odplake s kmetijskih površin v reke in jezera.
Slovenska kopalna voda je večinoma odlična
Slovenija se po kakovosti kopalnih voda uvršča med uspešnejše evropske države. Večina uradnih kopalnih voda ima oceno “odlično”, kar pomeni, da so rezultati večletnih meritev zelo dobri. Najbolj obiskane so destinacije kot so Blejsko in Bohinjsko jezero, Kolpa, Soča, Nadiža in slovenska obala.
Najbolj priljubljena kopališča se poleti soočajo z velikim pritiskom obiskovalcev, kar povzroča prometne obremenitve, pomanjkanje parkirišč in večjo produkcijo odpadkov. Nekatere občine so že uvedle višje parkirnine in strožji nadzor, vendar infrastruktura pogosto ne sledi številu obiskovalcev, kar pomeni pomanjkanje sanitarij in košev za smeti.
Kljub temu, da je večina uradnih kopalnih voda varnih, strokovnjaki priporočajo spremljanje aktualnih informacij o kakovosti vode, predvsem po močnem deževju. Mikroorganizmov v vodi namreč ni mogoče zaznati s prostim očesom, zato je pomembno kopanje na območjih, kjer je kakovost vode redno nadzorovana in je poskrbljeno za varnost obiskovalcev.
Ohranjanje čistih voda in urejenega naravnega okolja ostaja ključnega pomena za priljubljenost naravnih kopališč v Sloveniji.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
