Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja poudarja, da vsak Slovenec letno zavrže 12,3 kilograma oblačil. S tem se soočamo v času, ko tekstilna industrija velja za drugo največjo onesnaževalko na svetu, takoj za naftno industrijo. Meta Černoga izpostavlja, da stara oblačila po novih evropskih direktivah ne smejo več končati med mešanimi odpadki, temveč jih je potrebno odlagati v posebne zabojnike ali zbirne centre.
V uvodu letošnjega leta je v veljavo stopila nova evropska direktiva, ki zahteva ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. To pomeni, da moramo oblačila, kot so majice, hlače, obleke in hišni tekstil, odlagati v za to namenjene zabojnike ali zbirne centre, ne pa v zabojnike za mešane odpadke. Direktiva spodbuja predelavo, reciklažo in ponovno uporabo, kar pomeni, da morajo biti tekstilni odpadki čisti in suhi, preden jih odložimo.
V Sloveniji se je ločeno zbiranje odpadnih oblačil v zbirnih centrih začelo že leta 2017. Vendar pa to še ni povsem vpeljano v vseh občinah. Na primer, v Ljubljani je odlaganje tekstilnih odpadkov mogoče na desetih lokacijah po mestu ter v zbirnih centrih Barje in Povšetova, medtem ko v Mariboru ločeno zbiranje tekstila poteka že več let.
Spodbujanje ponovne uporabe
Raziskava “Obleka naredi človeka” je pokazala, da je delež prodanih oblačil iz druge roke v Sloveniji manj kot en odstotek. To skrb vzbuja okoljske organizacije, kot so Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj, ki si prizadevajo za povečanje ponovne uporabe oblačil. V ospredje postavljajo dogodke, kot je dan v rabljenih oblačilih, ki spodbujajo ponovno uporabo in zmanjšanje odpadkov.
Tekstilna industrija ustvarja ogromne količine odpadkov, kar je posledica hitre mode, ki spodbuja hitro in poceni nakupovanje. Več kot polovica izdelkov hitre mode je zavržena v manj kot letu dni, kar povzroča okoljske težave. V Franciji in na Nizozemskem so uvedli proizvajalčevo razširjeno odgovornost za del tekstilnih odpadkov, kar pomeni, da so proizvajalci odgovorni za reciklažo svojih izdelkov.
Rešitve za trajnostno prihodnost
Za zmanjšanje tekstilnih odpadkov in vpliva na okolje, potrošnikom svetujejo, naj kupujejo manj in le, ko je to nujno potrebno. Preden se odločimo za nakup novega oblačila, najprej izkoristimo tisto, kar že imamo, ali pa si oblačila izmenjajmo med družino in prijatelji. Nakup iz druge roke je najcenejša in okolju najbolj prijazna možnost. Namesto nakupa novega oblačila, podaljšamo življenjsko dobo že obstoječemu in s tem zmanjšamo pritisk na okolje.
V Sloveniji, kljub temu, da se nekaj tekstila odda v zabojnike za tekstil ali izmenja na izmenjevalnicah, še veliko tekstila konča v zabojnikih za komunalne odpadke ali v sežigalnicah. Pomembno je, da se zavedamo vpliva naših nakupovalnih navad na okolje in si prizadevamo za spremembe.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
