Razprava o prehranskih smernicah v Sloveniji se navzven predstavlja kot strokovni spor. V resnici pa odpira bistveno bolj neprijetno vprašanje: kdo govori v imenu javnega zdravja – in kdo iz tega tudi neposredno služi.
Med najglasnejšimi kritiki novih smernic je prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik endokrinologije na UKC Ljubljana. V javnosti nastopa kot ena ključnih avtoritet, smernice pa je označil za ideološko motivirane. Toda ob njegovih izjavah se vse težje izognemo vprašanju, ali gre res zgolj za strokovno stališče – ali pa tudi za pogled iz zelo konkretnega poslovnega položaja.
Podjetje, ki presega milijon evrov
Podatki o poslovanju podjetja A&T Svetovanje d.o.o., s katerim je Battelino povezan, razkrivajo izrazito finančno rast. Leta 2022 so prihodki znašali 694 tisoč evrov, leto kasneje 703 tisoč evrov, nato pa so začeli skokovito naraščati. Leta 2024 so dosegli 871 tisoč evrov, leta 2025 pa že 1.069.831 evrov.
Še bolj poveden je dobiček. Čisti poslovni izid podjetja je leta 2025 znašal več kot 649 tisoč evrov, kar pomeni izjemno visoko donosnost. Hkrati podjetje razpolaga z več kot 2,8 milijona evrov kapitala in stabilno rastjo sredstev.
To ni več stranska dejavnost. Gre za podjetje z izrazito močnim finančnim zaledjem.
Vzporedni svet javnega zdravstva in zasebnih interesov
Battelino ob tem ostaja na čelu enega ključnih oddelkov v slovenskem javnem zdravstvu. To pomeni, da hkrati deluje v sistemu, ki ga financirajo davkoplačevalci, in v okolju, kjer se ustvarjajo visoki zasebni prihodki.
Takšno prepletanje samo po sebi ni nezakonito. Postane pa problematično v trenutku, ko isti posameznik aktivno posega v javno razpravo o vprašanjih, ki imajo neposredne posledice za zdravje prebivalstva.
Mreža povezav z industrijo
Iz razkritij v znanstvenih objavah izhaja, da Battelino sodeluje z vrsto največjih farmacevtskih in tehnoloških podjetij na področju diabetologije. Gre za globalne igralce, kot so Medtronic, Novo Nordisk, Eli Lilly, Abbott, Sanofi, Roche in AstraZeneca.
Sodelovanja niso omejena na eno področje. Vključujejo predavanja, svetovalne vloge, raziskovalna sredstva in druge oblike strokovnega sodelovanja. Poleg tega je povezan tudi s podjetjem DreaMed Diabetes, kjer ima lastniški delež.
Gre za industrijo, ki neposredno deluje na področju zdravljenja kroničnih bolezni – bolezni, ki so tesno povezane s prehranskimi navadami.
Ko razprava ni več samo strokovna
Prehranske smernice niso le priporočilo za posameznika. So del širšega sistema, ki vpliva na javno zdravje, prehranske politike in dolgoročno tudi na obseg kroničnih bolezni v družbi.
Zato ni nepomembno, kdo jih javno napada ali podpira. Še posebej ne, če ima ta oseba hkrati obsežne poslovne povezave na področju, ki je neposredno povezano z obravnavanimi boleznimi.
V takem kontekstu razprava ne more več ostati zgolj strokovna. Postane tudi vprašanje interesov.
Transparentnost ali videz neodvisnosti
Ključno vprašanje zato ni, ali so te povezave zakonite. Vprašanje je, ali so bile v javni razpravi ustrezno predstavljene.
V nekaterih znanstvenih objavah so te povezave jasno razkrite, v drugih pa je zapisano, da “ni ničesar za razkriti”. Takšna nedoslednost odpira dvom – ne nujno o dejstvih, ampak o transparentnosti.
In prav transparentnost je temelj zaupanja.
Vprašanje, ki ostaja
Ko strokovnjak iz javnega sistema, ki sodeluje z industrijo in je povezan s podjetjem z več kot milijonom evrov prihodkov, nastopa kot ključni glas v razpravi o javnem zdravju, se vprašanje neizogibno postavi samo:
ali javnost posluša neodvisno stroko – ali pa glas, ki prihaja iz sistema, kjer se medicina, politika in denar prepletajo bolj, kot si želimo priznati.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
