V ljubljanski termoelektrarni se bo z novo plinsko-parno enoto, ki je v fazi poskusnega obratovanja, bistveno zmanjšala raba premoga, kar bo vplivalo tudi na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. V Te-TOL-u bo uporaba premoga zmanjšana za kar 70 odstotkov, kar je pomemben korak k bolj zeleni prihodnosti prestolnice.
Obsežna naložba v Energetiko Ljubljana
Direktor Energetike Ljubljana, Sam Lozej, je poudaril, da je nova enota največja naložba v zadnjih desetletjih, saj ocenjujejo investicijo na 145 milijonov evrov brez DDV-ja. Tudi zamuda pri gradnji, ki je trajala tri leta, ni zmanjšala pomembnosti te naložbe. Lozej je izpostavil, da so pridobili podporo Agencije za energijo za naslednjih deset let, kar jim zagotavlja stabilno poslovanje.
V okviru 10-letne pogodbe pričakujejo približno 20 milijonov evrov, kar bo omogočilo vračilo posojil. Župan Zoran Janković je izpostavil, da so za projekt pridobili posojilo v višini 120 milijonov evrov, od katerega je bilo do sedaj vrnjenih 40 milijonov evrov. Kljub odprtemu sporu z grško družbo Mytilineos zaradi zamud pri dobavi tehnološke opreme, poteka arbitraža, ki bo razrešila nastale težave.
Načrti za prihodnost: Biomasa in sežigalnica
Janković je dodal, da je pridobljeno gradbeno dovoljenje za kotel na biomaso, vreden okoli 100 milijonov evrov, in se načrtuje razpis za izvajalca. Poleg tega je v načrtu tudi gradnja sežigalnice, ki bo skupaj s kotlom na biomaso prispevala k energetski samozadostnosti Ljubljane.
Tehnični direktor Marko Agrež je izpostavil, da bo Ljubljana s proizvodnjo pokrivala večino energetskih potreb občine. Nova enota bo omogočala zagon iz breznapetostnega stanja, kar je ključno pri izrednih situacijah.
Direktor Javnega holdinga Ljubljana, Krištof Mlakar, je poudaril, da bo nadaljnja rekonstrukcija kotla na biomaso in gradnja sežigalnice pomembno prispevala k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in doseganju cilja Ljubljane kot ogljično nevtralnega mesta.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
