Ljubljanska županska tekma dobiva vse bolj zanimivo podobo. Socialni demokrati so se odločili, da bodo na novembrskih lokalnih volitvah nastopili s svojim kandidatom, Markom Koprivcem, predsednikom ljubljanskega odbora stranke. Njegova kandidatura prihaja v času, ko se je seznam izzivalcev dolgoletnega župana Zorana Jankovića močno podaljšal. Samo danes so svoje odločitve razkrile tri pomembne politične stranke: Gibanje Svoboda je potrdilo Klemna Boštjančiča, SDS je predstavila arhitekta Aleša Vrhovca, SD pa stavi na Koprivca.
Poleg njih se za vodenje prestolnice potegujejo številni drugi politiki, mestni svetniki in tudi spletni vplivnež. Ljubljana bi tako lahko dobila eno najbolj razdrobljenih županskih tekem doslej.
Socialni demokrati v boj pošiljajo Marka Koprivca
Socialni demokrati so na današnji volilni konvenciji ljubljanskega odbora odločili, da bo njihov kandidat za župana prestolnice Marko Koprivc. Gre za dolgoletnega člana stranke, nekdanjega poslanca in državnega sekretarja, ki je v zadnjih letih opravljal tudi funkcijo predsednika ljubljanskega odbora SD.
Koprivc je v ljubljanski politiki že znan obraz. Na županskih volitvah je kandidiral leta 2018, leta 2022 pa je bil na listi Socialnih demokratov izvoljen v ljubljanski mestni svet. Mestni svetniški mandat mu je marca 2023 prenehal zaradi nezdružljivosti s funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Njegova nova kandidatura ni povsem nepričakovana. Že v začetku oktobra je za Info360 pojasnjeval, da si Socialni demokrati prizadevajo za povezovanje političnih strank in gibanj na levem delu političnega prostora. Ocenjeval je, da je množica kandidatov s podobnimi političnimi izhodišči problematična, saj lahko razprši podporo in oteži oblikovanje skupnih razvojnih usmeritev za prestolnico.
Koprivc je takrat poudarjal, da bi želeli v SD doseči dogovor o skupnem nastopu oziroma povezovanju okoli ključnih vsebinskih vprašanj. Med njimi je omenjal stanovanjsko politiko, visoke življenjske stroške, vlaganja v zdravstvo in preventivo, okoljska vprašanja ter večje vključevanje prebivalcev v odločanje o razvoju mesta.
Ker do širšega dogovora očitno ni prišlo, so se Socialni demokrati odločili za samostojno kandidaturo. To pomeni, da bodo ljubljanski volivci lahko izbirali med več kandidati, ki se umeščajo na podoben del političnega prostora, vendar nastopajo z različnimi programi in političnimi podporami.
Janković se poteguje že za sedmi mandat
V središču letošnje županske tekme ostaja Zoran Janković, ki Ljubljano vodi od leta 2006. Na prihajajočih lokalnih volitvah se bo potegoval že za sedmi zaporedni mandat, kar pomeni, da bi v primeru ponovne izvolitve mesto vodil še nadaljnja štiri leta.
Janković je svojo ponovno kandidaturo napovedal skupaj z Listo Zorana Jankovića, ki bo nastopila tudi na volitvah v mestni svet in svete četrtnih skupnosti. V preteklih mandatih je svojo politično podporo gradil predvsem na infrastrukturnih projektih, prenovi javnih površin, razvoju javnega prevoza in drugih mestnih naložbah.
Njegovi kritiki pa že dalj časa opozarjajo na vprašanja dostopnosti stanovanj, stroškov življenja, načina odločanja v mestni upravi in odnosa do različnih civilnih pobud. Prav te teme bodo pomembne tudi v letošnji predvolilni kampanji.
Janković se je doslej večkrat uspešno soočil s kandidati različnih političnih strank, vendar letošnje volitve prinašajo precej drugačno razmerje. Med njegovimi izzivalci namreč niso le predstavniki opozicijskih strank, temveč tudi politiki, ki so bili v preteklosti del podobnih političnih povezav ali so sodelovali v vladnih koalicijah.
Ali bo takšna razdrobljenost vplivala na končni rezultat, bo odvisno predvsem od podpore posameznim kandidatom in volilne udeležbe. Brez aktualnih javnomnenjskih podatkov ni mogoče zanesljivo ocenjevati, kako bodo volivci razdelili glasove.
Svoboda potrdila Klemna Boštjančiča, SDS predstavila Aleša Vrhovca
Pomembna novost današnjega dne je tudi uradna potrditev kandidature Klemna Boštjančiča. Gibanje Svoboda je sporočilo, da bo nekdanji finančni minister v sredo vložil kandidaturo za župana Mestne občine Ljubljana, skupaj s kandidatnimi listami za mestni svet in svete četrtnih skupnosti.
Boštjančič je bil minister za finance v vladi Roberta Goloba, pred vstopom v državno politiko pa je deloval na različnih vodstvenih položajih v gospodarstvu. Njegova kandidatura pomeni, da bo Svoboda v Ljubljani nastopila s svojim kandidatom, čeprav je bila v preteklosti politično povezana z Jankovićevim županovanjem.
Svojega kandidata je danes predstavila tudi Slovenska demokratska stranka. SDS v boj za prestolnico pošilja arhitekta Aleša Vrhovca, ki je v strankarski politiki novinec. Kot je pojasnil ob predstavitvi, se je v SDS včlanil pred letošnjimi volitvami, županske kandidature pa sprva ni načrtoval.
Vrhovec je po poklicu arhitekt in deluje v arhitekturnem biroju Gregorc/Vrhovec. Med njegovimi projekti je tudi Slovenska hiša na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu leta 2018. Ob predstavitvi kandidature je poudaril, da želi pri razvoju Ljubljane več prostora nameniti podjetnosti, zasebnemu sektorju in sodelovanju z različnimi skupinami prebivalcev.
S tem so se danes dokončneje izoblikovale kandidature treh strank, ki bodo v Ljubljani nastopile vsaka s svojim predstavnikom. Njihovi programi in politične usmeritve se razlikujejo, skupno pa jim je, da želijo volivcem ponuditi alternativo dosedanjemu županu.
Luka Mesec želi v ospredje postaviti stanovanjsko problematiko
Med odmevnejšimi kandidati je tudi Luka Mesec, sokoordinator Levice, ki je svojo župansko kandidaturo napovedal že poleti. Kot eno osrednjih vprašanj izpostavlja stanovanjsko krizo in vse višje stroške življenja v prestolnici.
Mesec opozarja, da Ljubljana sicer ostaja gospodarsko in kulturno središče države, vendar postaja za številne prebivalce vse težje dostopna. Visoke cene stanovanj, najemnin in drugih življenjskih stroškov po njegovem mnenju zahtevajo drugačen pristop k mestni politiki.
V ospredje postavlja predvsem dostopna stanovanja in ukrepe, s katerimi bi mesto postalo prijaznejše do mladih, družin in drugih prebivalcev, ki težko rešujejo stanovanjsko vprašanje.
Njegova kandidatura je pomembna tudi zaradi političnih razmerij na levem delu prostora. Levica in SD sta v preteklosti sodelovali na državni ravni, na ljubljanskih lokalnih volitvah pa bosta nastopili z ločenima kandidatoma. Poleg njiju imajo svoje predstavnike še nekatere druge stranke s podobnimi poudarki pri socialnih in okoljskih vprašanjih.
To pomeni, da se bodo volivci lahko odločali med več različnimi predlogi za reševanje stanovanjskih in socialnih težav, hkrati pa bodo kandidati tekmovali tudi za podporo podobnih skupin prebivalcev.
V tekmi tudi nekdanji premier, Pirati in predstavnica Vesne
Za ljubljanskega župana se bo potegoval tudi nekdanji predsednik vlade Anton oziroma Tone Rop, ki nastopa kot kandidat politične povezave Ljubljana smo vsi. Rop ima dolgoletne izkušnje v državni politiki, njegova kandidatura pa pomeni vrnitev v neposredno volilno tekmo za pomembno izvršno funkcijo.
Med kandidati je tudi predsednik Piratske stranke Jasmin Feratović, ki je v Ljubljani politično dejaven že več let. Pirati pri svojem delovanju pogosto poudarjajo transparentnost odločanja, digitalne pravice, sodelovanje javnosti in dostopnost stanovanj.
Stranka Vesna in del civilne družbe podpirata kandidaturo akademske slikarke Apolonije Simon. Njena kandidatura v župansko tekmo vnaša poudarke, povezane z okoljem, trajnostnim razvojem in drugačnim upravljanjem javnega prostora.
Svojega kandidata ima tudi stranka Prerod Vladimirja Prebiliča. To je odvetnik Gregor Novak, ki je svojo namero za kandidaturo napovedal že pred časom.
Vsi ti kandidati se bodo morali v kampanji opredeliti do številnih vprašanj, ki vplivajo na vsakdanje življenje Ljubljančanov. Med najpomembnejšimi bodo stanovanjska politika, promet, javne storitve, prostorsko načrtovanje in financiranje mestnih projektov.
Kandidirajo tudi Aleš Primc, Mihael Jarc in Aleksandar Repić
Na seznamu napovedanih kandidatov so tudi Aleš Primc, predsednik gibanja Glas za otroke in družine, nekdanji mestni svetnik Mihael Jarc ter spletni vplivnež Aleksandar Repić, ki ga javnost pozna pod imenom Nepridiprav.
Primc je v ljubljanski politiki že dolgo dejaven. Za župana je kandidiral tudi leta 2022, ko je prejel 6,95 odstotka glasov. Njegova politična stališča so pogosto povezana z družinskimi in družbenimi vprašanji, v preteklosti pa je bil aktiven tudi v različnih civilnih pobudah.
Mihael Jarc bo nastopil z Listo za čisto pitno vodo, pri čemer v ospredje postavlja vprašanja varovanja vodnih virov in upravljanja prostora. Gre za teme, ki so v Ljubljani v zadnjih letih sprožale precej javnih razprav, predvsem zaradi infrastrukturnih projektov in posegov na vodovarstvenih območjih.
Posebno pozornost je pritegnila tudi kandidatura Aleksandra Repića, spletnega vplivneža, ki je svojo prepoznavnost zgradil predvsem na družbenih omrežjih. Za vložitev kandidature je moral zbrati podporo volivcev, po poročanju medijev pa je že sporočil, da mu je uspelo zbrati zadostno število podpisov.
Njegova kandidatura kaže, da se v lokalno politiko vključujejo tudi posamezniki, ki ne izhajajo iz tradicionalnih političnih strank. Vendar bo šele volilna kampanja pokazala, kakšne konkretne rešitve ponujajo in kako nameravajo svoje predloge uresničevati.
Kdo vse je torej že napovedal kandidaturo?
Po informacijah, ki so bile javno dostopne do torka, 13. oktobra, je za ljubljanske županske volitve znanih oziroma napovedanih naslednjih dvanajst kandidatov: Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića), Marko Koprivc (SD), Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), Aleš Vrhovec (SDS), Luka Mesec (Levica), Anton Rop (Ljubljana smo vsi), Jasmin Feratović (Piratska stranka), Apolonija Simon (Vesna in civilna družba), Gregor Novak (Prerod), Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Mihael Jarc (Lista za čisto pitno vodo) in Aleksandar Repić.
Gre za seznam javno napovedanih oziroma strankarsko potrjenih kandidatur, ne za dokončni seznam, ki ga bo po preverjanju vseh vlog objavila pristojna občinska volilna komisija. Kandidati morajo namreč izpolniti zakonske pogoje in pravočasno vložiti potrebno dokumentacijo.
Poleg tega še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bodo svoje kandidate predstavile tudi nekatere druge stranke. Nova Slovenija je že napovedovala možnost samostojnega nastopa, pri čemer se je v javnosti kot možno ime omenjala podpredsednica Mojca Sojar. Tudi Demokrati Anžeta Logarja so v preteklih dneh govorili o možnosti lastne kandidature, če ne bi prišlo do dogovora o skupnem nastopu.
Zato ni izključeno, da se bo seznam pred iztekom roka za vložitev kandidatur še podaljšal.
Kaj pomeni tako veliko število kandidatov?
Veliko število kandidatov samo po sebi še ne pomeni, da bodo volitve bolj nepredvidljive ali da bo sedanji župan izgubil podporo. Pomeni pa, da bodo imeli volivci na voljo široko izbiro različnih programov, političnih izhodišč in pogledov na prihodnost mesta.
Posebnost letošnje tekme je predvsem veliko število kandidatov, ki se v svojih programskih poudarkih deloma prekrivajo. Stanovanjska problematika, prometna ureditev, kakovost javnih storitev in način upravljanja mestnega prostora se pojavljajo pri več različnih kandidatih.
Za volivce bo zato pomembno, da poleg splošnih obljub spremljajo tudi konkretne predloge. Razlika med kandidati ne bo nujno samo v tem, katere težave prepoznavajo, temveč predvsem v načinu njihovega reševanja, predvidenih stroških in možnostih izvedbe.
Pri tem bo pomembna tudi sestava prihodnjega mestnega sveta. Župan lahko predlaga številne projekte, vendar za sprejem proračuna, prostorskih aktov in drugih ključnih odločitev potrebuje ustrezno podporo mestnih svetnikov.
Zato bodo lokalne volitve odločale ne le o tem, kdo bo naslednja štiri leta vodil Ljubljano, temveč tudi o političnih razmerjih, ki bodo vplivala na sprejemanje odločitev v mestnem svetu.
Volilna kampanja se začenja, rok za kandidature se izteka
Lokalne volitve bodo potekale v nedeljo, 15. novembra 2026. Uradna volilna kampanja se bo začela v četrtek, 15. oktobra, ko se izteče tudi rok za vložitev kandidatur.
Do takrat bodo morale stranke, liste in neodvisni kandidati dokončati postopke za vložitev kandidatur ter predložiti zahtevano dokumentacijo. Pristojna volilna komisija bo nato preverila izpolnjevanje pogojev in objavila uradni seznam potrjenih kandidatov.
V prihodnjih tednih je zato pričakovati številna soočenja, predstavitve programov in razprave o prihodnosti prestolnice. Posebej zanimivo bo spremljati, kako se bodo kandidati opredeljevali do konkretnih mestnih vprašanj, pri katerih se politična stališča pogosto razlikujejo tudi znotraj posameznih širših političnih blokov.
Marko Koprivc se v tekmo vključuje v trenutku, ko so večje stranke že predstavile svoje odločitve, zato bo moral tudi sam v kratkem času jasno predstaviti, kaj bi pri vodenju Ljubljane spremenil in katere ukrepe bi postavil v ospredje.
Ljubljana pred eno najbolj raznolikih županskih tekem
Ljubljana je bila v zadnjih dveh desetletjih politično močno zaznamovana z Zoranom Jankovićem, ki je županski položaj prvič prevzel leta 2006. Letošnje volitve pa prinašajo izjemno širok nabor kandidatov, od nekdanjih ministrov in predsednika vlade do arhitekta, mestnih svetnikov, predstavnikov civilne družbe in spletnega vplivneža.
Vstop Marka Koprivca pomeni, da bodo Socialni demokrati tudi tokrat nastopili s svojim kandidatom, čeprav so pred tem poskušali doseči širše povezovanje na levem političnem prostoru. Hkrati so danes svoje odločitve razkrile še druge pomembne stranke, zato je podoba ljubljanske volilne tekme precej jasnejša kot pred nekaj dnevi.
Vendar se lahko seznam kandidatov do zaključka postopkov še spremeni, dokončno pa ga bo potrdila občinska volilna komisija.
Za zdaj je jasno predvsem to, da bo imel Zoran Janković na poti do morebitnega sedmega mandata številne izzivalce. Volivci bodo lahko izbirali med različnimi političnimi in neodvisnimi kandidati, odločitev pa ne bo vplivala samo na ime prihodnjega župana, temveč tudi na razvoj Ljubljane v naslednjih štirih letih.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
