Zgodovinski padec rojstev v Sloveniji: Manj otrok, starejše in delovne matere

birth birth

V Sloveniji se je v letu 2023 zgodil zgodovinski preobrat. Slovenske matere so rodile najmanj otrok v 102-letni zgodovini beleženja rojstev. V enem letu je bilo rojenih manj kot 17.000 otrok, kar je prvič doslej. Ta statistika, ki jo je objavil Statistični urad RS (SURS), kaže na pomemben demografski premik, ki ga spremlja tudi zviševanje povprečne starosti mater ob rojstvu.

Leto 2023 je prineslo zaskrbljujoče podatke. Rojeno je bilo le 16.989 otrok, kar je najmanj od začetka beleženja teh podatkov. Med njimi je bilo 8.677 dečkov in 8.312 deklic. Na vsakih 1.000 prebivalcev se je rodilo povprečno osem otrok, kar je najnižja stopnja od leta 1922.

Starost mater ob rojstvu dosega nove vrhunce

Povprečna starost mater ob rojstvu otroka ostaja stabilna, znaša pa 31,1 leta. Kljub temu se je povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka povečala na 29,7 leta. Ti podatki so najvišji odkar so na voljo in nakazujejo na trend, da se ženske odločajo za materinstvo v poznejših letih.

V letu 2023 je bilo v zakonski zvezi rojenih 7.383 otrok, medtem ko so neporočene matere rodile 9.606 otrok. Neporočene matere predstavljajo 56,5% vseh porodnic. Ta delež se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil le 9%, znatno povečal. Od leta 2011 je stabilen pri približno 57%.

Delovne matere med najbolj aktivnimi v Evropi

Slovenske matere so med najbolj delovno aktivnimi v Evropski uniji. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma 86,2%, kar Slovenijo postavlja na drugo mesto za Švedsko. Tudi matere s tremi ali več otroki so visoko aktivne z 77,5% stopnjo zaposlenosti, kar je četrto najvišje v EU.

Demografske spremembe in praznovanje materinskega dne

V Sloveniji materinski dan praznujemo 25. marca, kar sovpada z Gospodovim oznanjenjem. Ta praznik, ki poudarja pomembnost materinske ljubezni, se je po drugi svetovni vojni uveljavil ponovno po osamosvojitvi Slovenije, potem ko je bil v času Jugoslavije manj izpostavljen zaradi dneva žena.

Ko k tem demografskim spremembam dodamo še visoko stopnjo delovne aktivnosti mater, lahko zaznamo kompleksnost izzivov, s katerimi se soočajo slovenske družine. Kljub zmanjšanju števila rojstev ostaja v ospredju vprašanje, kako bodo te spremembe vplivale na prihodnost družbe.

 

Spletno uredništvo Naša Ljubljana

Add a comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja