Slovenskim voznikom se odpira možnost občutnejše pocenitve bencina in dizelskega goriva. Evropska komisija je podprla slovensko prošnjo za začasno znižanje trošarin pod najnižje ravni, ki jih dovoljuje evropska zakonodaja. Če bo predlog dokončno potrjen in bo Slovenija izkoristila celoten dovoljeni obseg znižanja, bi se lahko 95-oktanski bencin ob nespremenjenih drugih dejavnikih pocenil za približno 24 centov na liter, dizel pa za skoraj 13 centov. Pri 50-litrskem rezervoarju bi to pomenilo približno 12 evrov prihranka pri bencinu oziroma dobrih šest evrov pri dizlu.
Toda odločitev še ni dokončna, saj mora predlog soglasno potrditi Svet Evropske unije, nato pa bo morala o dejanski višini trošarin odločiti še Slovenija.
Evropska komisija podprla slovensko prošnjo
Evropska komisija je v petek, 9. oktobra 2026, sprejela predlog izvedbenega sklepa, s katerim bi Sloveniji dovolila začasno znižanje trošarin na neosvinčeni bencin in dizelsko gorivo pod najnižje ravni, ki jih sicer določa evropska direktiva o obdavčitvi energentov. Gre za poseben ukrep, namenjen blaženju posledic visokih cen naftnih derivatov, ki v zadnjih mesecih močno obremenjujejo gospodinjstva in podjetja.
Slovenija je za dovoljenje zaprosila 31. julija letos, potem ko so bile možnosti za nadaljnje samostojno zniževanje trošarin že skoraj izčrpane. Evropska zakonodaja namreč državam članicam dopušča prilagajanje obdavčitve goriv, vendar praviloma le do določenih najnižjih ravni. Če želi posamezna država trošarine znižati še bolj, mora pridobiti posebno dovoljenje na evropski ravni.
Evropska komisija je slovensko zahtevo ocenila kot utemeljeno zaradi izrednih razmer na energetskih trgih. V obrazložitvi predloga je opozorila na geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu, motnje v svetovnih dobavnih verigah in posledično rast cen nafte ter naftnih derivatov. Po njeni oceni so posledice posebej izrazite za gospodinjstva z nižjimi dohodki ter mala in srednja podjetja, ki imajo manj možnosti za prilagajanje naraščajočim stroškom.
Pomembno pa je, da Komisija ni že znižala slovenskih trošarin. Podprla je možnost njihovega znižanja, o kateri mora zdaj odločiti še Svet EU. Šele po zaključku tega postopka bo jasno, kdaj in v kakšnem obsegu bi lahko Slovenija uporabila novo dovoljenje.
Koliko bi se lahko pocenil bencin in koliko dizel?
Po predlogu Evropske komisije bi Slovenija trošarino za 95-oktanski neosvinčeni bencin lahko znižala na 219,50 evra za tisoč litrov oziroma na 21,95 centa za liter. Trenutno znaša 417,59 evra za tisoč litrov, kar pomeni 41,759 centa na liter.
Razlika med sedanjo in predlagano ravnjo znaša 19,809 centa na liter. Ker je trošarina vključena tudi v osnovo za obračun davka na dodano vrednost, bi se ob nespremenjenih drugih dejavnikih in popolnem prenosu davčnega znižanja na potrošnike maloprodajna cena lahko znižala za približno 24,17 centa na liter.
Pri dizelskem gorivu bi bila sprememba nekoliko manjša. Sedanja trošarina znaša 330 evrov za tisoč litrov oziroma 33 centov na liter, predlagana nova raven pa 225 evrov za tisoč litrov oziroma 22,5 centa na liter. Razlika znaša 10,5 centa, skupaj z učinkom DDV pa bi lahko pomenila približno 12,81 centa nižjo končno ceno litra.
Za voznike bi bile razlike lahko opazne predvsem ob polnjenju celotnega rezervoarja. Pri nakupu 50 litrov bencina bi hipotetični prihranek znašal približno 12,08 evra, pri enaki količini dizla pa približno 6,41 evra. Pri 60-litrskem rezervoarju bi razlika znašala okoli 14,50 evra za bencin in 7,69 evra za dizel.
Toda ti izračuni prikazujejo največji neposredni učinek predlaganega znižanja trošarin glede na trenutno raven, ne pa že potrjenih novih cen na bencinskih servisih. Vlada lahko trošarine zniža tudi manj, hkrati pa se lahko do uvedbe ukrepa spremenijo svetovne cene goriv in menjalni tečaji.
Koliko trenutno plačujemo za gorivo?
Po uradnem ceniku, ki velja od torka, 6. oktobra, do vključno ponedeljka, 12. oktobra 2026, najvišja dovoljena maloprodajna cena 95-oktanskega bencina znaša 1,744 evra za liter, dizelskega goriva pa 1,883 evra za liter. Gre za regulirane cene, ki veljajo na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest.
Za 50 litrov bencina mora voznik po teh cenah odšteti 87,20 evra, za enako količino dizla pa 94,15 evra. Dizelsko gorivo je tako trenutno za 13,9 centa na liter dražje od bencina, kar pri 50 litrih pomeni 6,95 evra razlike.
Če bi pri teh izhodiščnih cenah upoštevali celoten hipotetični učinek predlaganega znižanja trošarin, bi liter bencina stal približno 1,502 evra, liter dizla pa približno 1,755 evra. Vendar je treba poudariti, da gre zgolj za matematični prikaz in ne za napoved uradnih cen.
Slovenija namreč cene pogonskih goriv določa na podlagi gibanja cen naftnih derivatov na mednarodnem trgu in menjalnega razmerja med ameriškim dolarjem in evrom. Poleg trošarine na končno ceno vplivajo še druge postavke, zato lahko spremembe na svetovnem trgu del predvidene pocenitve izničijo ali pa jo dodatno povečajo.
Prav tako današnji dan pomeni zaključek trenutnega cenovnega obdobja. Morebitne nove cene od 13. oktobra bodo posledica rednega izračuna, ne pa že odobrenega izrednega znižanja trošarin na evropski ravni.
Zakaj Slovenija potrebuje posebno dovoljenje Bruslja?
Obdavčitev energentov v Evropski uniji ureja direktiva iz leta 2003, ki med drugim določa najnižje dovoljene stopnje obdavčitve pogonskih goriv. Namen skupnih pravil je preprečevati prevelika davčna odstopanja med državami članicami in zagotavljati določeno raven usklajenosti na notranjem trgu.
Za neosvinčeni bencin evropska direktiva določa najnižjo raven obdavčitve 359 evrov za tisoč litrov, za dizelsko gorivo pa 330 evrov za tisoč litrov. Slovenija je pri dizlu že dosegla evropski minimum, pri bencinu pa trenutna trošarina ostaja nekoliko nad njim.
To pomeni, da bi lahko Slovenija trošarino na bencin brez posebnega dovoljenja še nekoliko znižala, pri dizlu pa je bila ta možnost praktično izčrpana. Če bi želela poseči pod evropsko določeno mejo, mora uporabiti postopek, ki ga omogoča 19. člen direktive.
Na tej podlagi lahko Evropska komisija Svetu EU predlaga posebno izjemo za posamezno državo članico. Svet mora o takšnem predlogu odločiti soglasno, kar pomeni, da je za njegovo sprejetje potrebno soglasje vseh držav članic.
Zato pozitivno mnenje Evropske komisije predstavlja pomemben korak, ne pa zaključka postopka. Dokler Svet EU ne sprejme sklepa, Slovenija predlaganih nižjih ravni obdavčitve ne more uporabiti na podlagi te izjeme.
Dovoljenje bi veljalo samo šest mesecev
Slovenska prošnja predvideva začasno znižanje trošarin za obdobje šestih mesecev. Evropska komisija je takšno časovno omejitev podprla, saj ocenjuje, da gre za izreden ukrep, namenjen odzivu na trenutne razmere na energetskih trgih.
Če bo Svet EU predlog potrdil, bo dovoljenje začelo veljati z dnem uradnega obvestila Sloveniji. Šestmesečno obdobje se torej ne bo samodejno štelo od 9. oktobra, ko je Komisija sprejela predlog, temveč od začetka veljavnosti dokončnega evropskega sklepa.
Pomembna je tudi razlika med dovoljenjem in obveznostjo. Evropska unija Sloveniji ne bo naložila, da mora trošarine znižati na predlagani ravni, temveč ji bo to omogočila. Odločitev o dejanski uporabi ukrepa bo zato odvisna od slovenskih pristojnih organov in razmer na trgu.
Prav tako šestmesečno dovoljenje ne pomeni, da bodo maloprodajne cene goriv v tem času zamrznjene. Spreminjale se bodo lahko skladno z gibanjem nabavnih cen, menjalnih tečajev in drugih dejavnikov, medtem ko bo nižja trošarina vplivala le na davčni del končne cene.
Evropska komisija opozarja tudi na posledice za državni proračun
Čeprav bi nižje trošarine lahko zmanjšale stroške voznikov in podjetij, takšen ukrep prinaša tudi posledice za javne finance. Trošarine so namreč pomemben vir državnih prihodkov, zato vsako njihovo znižanje pomeni manj denarja, ki ga država prejme od prodaje pogonskih goriv.
Evropska komisija v svoji obrazložitvi opozarja, da lahko ukrep zmanjša proračunske prihodke. Natančen finančni učinek bi bil odvisen od dejanske višine znižanja, trajanja ukrepa in količine prodanih goriv.
To je pomembno tudi zato, ker nižje cene goriv ne koristijo vsem gospodinjstvom v enakem obsegu. Večji neposredni prihranek imajo tisti, ki porabijo več goriva, medtem ko ljudje brez avtomobila ali z majhno porabo neposrednega učinka skoraj ne občutijo. Posredne koristi pa lahko nastanejo, če nižji stroški prevoza zmanjšajo pritisk na cene blaga in storitev.
Komisija opozarja še na okoljski vidik. Nižja obdavčitev fosilnih goriv lahko poveča njihovo porabo oziroma zmanjša spodbude za prehod na čistejše oblike mobilnosti. Prav zaradi teh pomislekov je predlagano dovoljenje časovno omejeno in vezano na izredne okoliščine.
Takšno ravnotežje med kratkoročnim blaženjem draginje, javnofinančnimi posledicami in dolgoročnimi energetskimi cilji bo morala upoštevati tudi Slovenija pri odločitvi, koliko bo možnost znižanja dejansko izkoristila.
Kaj bi nižje trošarine pomenile za prevoznike in gospodarstvo?
Dizelsko gorivo je eden najpomembnejših energentov v cestnem tovornem prometu, kmetijstvu in številnih drugih gospodarskih dejavnostih. Zato bi lahko znižanje trošarin vplivalo tudi na stroške podjetij, ki za svoje poslovanje porabijo velike količine goriva.
Pri tovornem vozilu, ki porabi več tisoč litrov dizla mesečno, lahko že razmeroma majhna sprememba cene na liter pomeni opazen prihranek. Če bi se celotno predlagano znižanje trošarine preneslo v končno ceno, bi pri 1.000 litrih dizla matematični učinek znašal približno 128 evrov z upoštevanim DDV. Dejanski stroškovni učinek za podjetja pa je lahko drugačen, saj so pomembni pravila odbitka DDV, posebni davčni režimi in morebitna vračila trošarin.
Državni zbor je septembra že sprejel zakonodajne spremembe, povezane z zniževanjem trošarin in ukrepi za blaženje stroškov goriva pri kmetih in prevoznikih. Med ukrepi so tudi možnosti subvencioniranja določenih stroškov, zato je treba morebitno novo znižanje trošarin razumeti kot del širšega nabora ukrepov.
Kljub temu ni mogoče samodejno sklepati, da se bodo zaradi nižjih trošarin znižale tudi cene hrane, dostave ali drugih storitev. Podjetja imajo poleg goriva številne druge stroške, zato je prenos morebitnih prihrankov na končne kupce odvisen od konkurence, pogodb in poslovnih odločitev.
Kaj pa kurilno olje?
Slovenija je septembra Evropsko komisijo zaprosila tudi za možnost dodatnega znižanja trošarine na kurilno olje. Toda predlog, ki ga je Komisija sprejela 9. oktobra, zajema le neosvinčeni bencin in dizelsko gorivo za pogon vozil.
To pomeni, da trenutnega predloga ni mogoče predstavljati kot že odobreno znižanje trošarin na kurilno olje. Zanj bi bili potrebni ustrezni dodatni postopki oziroma posebna odločitev.
Razlika je pomembna predvsem za gospodinjstva, ki se ogrevajo na kurilno olje. Ta se pred zimo že soočajo z visokimi stroški, zato bi lahko novico o znižanju trošarin napačno razumela kot napoved cenejšega ogrevanja.
Za zdaj torej ni potrjeno, da bo evropski predlog neposredno vplival tudi na njihove račune. Morebitne spremembe bodo odvisne od ločenih odločitev o obdavčitvi kurilnega olja in gibanja njegovih cen na trgu.
Kdaj bodo vozniki dejansko občutili pocenitev?
Najpomembnejše vprašanje za voznike ostaja, kdaj bi se predlagano znižanje lahko poznalo na bencinskih servisih. Trenutno natančnega datuma ni mogoče navesti, saj mora predlog najprej soglasno potrditi Svet EU.
Po sprejetju evropskega sklepa bi Slovenija dobila pravno možnost za dodatno znižanje trošarin. Nato bi morala določiti njihovo dejansko višino in začetek uporabe. Šele takrat bi bilo mogoče izračunati konkreten učinek na maloprodajne cene ob upoštevanju takratnih razmer na trgu.
Če bi se v vmesnem času nafta na svetovnih trgih podražila, bi se lahko zgodilo, da bi bilo gorivo kljub nižjim trošarinam dražje kot danes. Če pa bi svetovne cene padle, bi lahko vozniki občutili še večjo pocenitev.
Zelena luč Evropske komisije torej še ni zagotovilo, da bo bencin na slovenskih črpalkah takoj cenejši. Pomeni pa, da je Slovenija korak bližje možnosti dodatnega davčnega posega, ki ga brez posebnega evropskega dovoljenja ne bi mogla izvesti.
Možnost več kot deset evrov prihranka, toda odločitev še ni dokončna
Predlog Evropske komisije predstavlja pomemben premik pri iskanju rešitev za visoke cene pogonskih goriv. Slovenija bi lahko prvič začasno znižala trošarine na bencin in dizel pod običajne evropske minimalne ravni, kar bi ji omogočilo več prostora za vplivanje na maloprodajne cene.
Za voznike so najbolj zanimivi konkretni zneski. Ob polnem izkoriščenju predlaganega znižanja in nespremenjenih drugih sestavinah cene bi bil lahko 50-litrski rezervoar bencina približno 12 evrov cenejši, enaka količina dizla pa za dobrih šest evrov. Toda to ostaja hipotetičen izračun, dokler niso sprejete vse potrebne odločitve.
Pred državo je tudi vprašanje, kako uskladiti pomoč gospodinjstvom in podjetjem z izpadom proračunskih prihodkov ter dolgoročnimi energetskimi cilji. Evropska komisija je možnost dodatnega znižanja podprla, vendar njena odločitev še ne določa, kako bo Slovenija to možnost uporabila.
Za slovenske voznike bo zato odločilen naslednji korak: soglasna potrditev v Svetu EU in nato konkretna odločitev o novih trošarinah. Šele takrat bo jasno, ali se bo obetavna številka iz evropskega predloga res spremenila v nižji račun na bencinski črpalki.
