Nedeljski referendumi so slovenski politiki poslali precej bolj zapleteno sporočilo, kot ga je bilo mogoče razbrati iz prvih odzivov strank. Pri vprašanju ukinitve RTV-prispevka je po skoraj vseh preštetih glasovnicah razlika med zagovorniki in nasprotniki znašala le 692 glasov, končni rezultat pa bodo lahko odločili glasovi, oddani po pošti. Ob tem so volivci na edinem zakonodajnem referendumu zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je podpirala vladajoča koalicija.
Čeprav so volivci na drugih dveh posvetovalnih referendumih večinsko podprli predlagani usmeritvi, je glasovanje razkrilo tudi omejitve podpore vladajoči politiki.
Najobčutljivejše ostaja vprašanje prihodnosti RTV Slovenija: ali si lahko oblast ob tako razdeljeni javnosti privošči korenito spremembo financiranja javne radiotelevizije, ne da bi zanjo pridobila širše soglasje?
Le 692 glasov: O prihodnosti RTV-prispevka še ni odločeno
Slovenija je v nedeljo, 11. oktobra, odločala o štirih referendumskih vprašanjih, vendar je največ negotovosti prineslo glasovanje o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Še v nedeljo zvečer so delni rezultati kazali na tesno prednost zagovornikov ukinitve, med nočnim štetjem pa se je razmerje obrnilo. Po podatkih Državne volilne komisije, objavljenih v ponedeljek ob 6.20, je bilo proti ukinitvi prispevka 461.765 volivcev oziroma 50,04 odstotka, za ukinitev pa 461.073 oziroma 49,96 odstotka.
Razlika je znašala natanko 692 glasov. Gre za izjemno tesen rezultat, pri katerem lahko že razmeroma majhno število dodatno preštetih glasov spremeni končni vrstni red. Okrajne volilne komisije bodo danes prištele glasovnice, prispele po pošti iz Slovenije, glasove iz tujine pa bodo ugotavljale 19. oktobra. Zato bi bilo preuranjeno razglasiti dokončno zmago katere koli strani.
Toda ne glede na končni vrstni red je politično sporočilo že precej jasno. Predlog za ukinitev obveznega RTV-prispevka ni dobil prepričljive podpore. Skoraj enako število volivcev je glasovalo za ohranitev obstoječega načina financiranja kot za njegovo odpravo. To pomeni, da bi morala biti vsaka nadaljnja odločitev o financiranju javne radiotelevizije sprejeta ob zavedanju, da vprašanje globoko deli volilno telo.
Pri tem ne gre za nepomembno tehnično podrobnost. RTV-prispevek je glavni vir financiranja javne radiotelevizije, morebitna odprava pa bi zahtevala odločitev o drugačnem, dovolj stabilnem viru sredstev za izvajanje javne službe.
Koalicija je želela odgovor, dobila pa skoraj popolno razdeljenost
Posvetovalni referendum o RTV-prispevku so predlagale koalicijske stranke skupaj s stranko Resni.ca. Volivce so vprašale, ali podpirajo ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Takšno vprašanje je lahko privlačno za gospodinjstva, ki vsak mesec plačujejo 14,02 evra, vendar sama ukinitev položnice še ne pomeni, da bi stroški delovanja javne radiotelevizije izginili.
Če bi se financiranje preneslo v državni proračun, bi RTV Slovenija še naprej potrebovala javna sredstva. Spremenil bi se predvsem način njihovega zbiranja in razdeljevanja, pri čemer bi se odprlo vprašanje dolgoročne finančne stabilnosti in morebitne večje odvisnosti od vsakokratnih proračunskih odločitev. Na ta tveganja so pred referendumom opozarjale tudi novinarske organizacije.
Prav zato tako tesnega izida ni mogoče razlagati kot nedvoumno pooblastilo vladajoči koaliciji za odpravo prispevka. Tudi če bi se po preštetih glasovih iz tujine izkazalo, da je ukinitev podprla nekoliko večja skupina volivcev, bi ostalo dejstvo, da ji je nasprotovala skoraj polovica udeležencev glasovanja.
To je lahko političen neuspeh pričakovanj koalicije, če je želela z referendumom pridobiti jasno javno podporo za spremembo sistema financiranja. Po drugi strani pa tako tesen rezultat sam po sebi še ne dokazuje, da večina volivcev nasprotuje vladi kot celoti. Na referendumih so odločali o konkretnih vprašanjih, ne neposredno o zaupnici vladi.
Zavrnitev zakona o parlamentarni preiskavi: Za vlado še občutljivejši rezultat
Medtem ko pri RTV-prispevku še čakamo na dokončen rezultat, je pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi politično sporočilo bistveno jasnejše. Po zadnjih dostopnih delnih neuradnih podatkih je zakon zavrnilo približno 51 odstotkov udeležencev glasovanja, podprlo pa ga je nekaj manj kot 49 odstotkov.
Pomembno je tudi, da so nasprotniki novele dosegli zakonsko zahtevani zavrnitveni kvorum. Pri zakonodajnem referendumu namreč ni dovolj, da proti glasuje večina udeležencev. Za zavrnitev zakona mora proti glasovati tudi najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Ta pogoj je bil po dostopnih podatkih izpolnjen, zato novela ne more začeti veljati.
To je pomembna razlika v primerjavi z referendumom o RTV-prispevku. Zakonodajni referendum ima neposredne pravne posledice, posvetovalni referendum pa predstavlja politično usmeritev, ki državnega zbora sama po sebi ne zavezuje. Pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi so volivci torej dejansko preprečili uveljavitev predlagane zakonodajne spremembe.
Vladajoča koalicija je tako pri vprašanju parlamentarne preiskave doživela konkreten zakonodajni poraz. To dejstvo je pomembno tudi pri razumevanju celotnega referendumskega dne, saj preprečuje poenostavljeno razlago, da je koalicija na vseh vprašanjih dobila podporo volivcev.
Dva posvetovalna referenduma sta vendarle prinesla podporo vladnim predlogom
Celotne referendumske nedelje ni mogoče pošteno opisati zgolj kot zavrnitev vseh predlogov vladajoče politike. Pri vprašanju pogojevanja denarne socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela je predlog po delnih neuradnih rezultatih podprlo približno 60,5 odstotka volivcev. Večina se je izrekla tudi za predlagano omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, in sicer približno 55,3 odstotka.
To sta rezultata, ki ju lahko koalicija upravičeno navaja kot podporo predlaganima usmeritvama. Vendar tudi pri teh vprašanjih velja, da je šlo za posvetovalna referenduma, katerih rezultat sam po sebi ne spreminja zakonodaje. Pravne in politične posledice posameznih referendumov so zato različne.
Če nedeljsko glasovanje ocenjujemo kot celoto, je najbolj utemeljen sklep, da so volivci različne predloge presojali različno. Nekatere so podprli, enega zakonodajnega zavrnili, pri RTV-prispevku pa so bili skoraj povsem razdeljeni. Takšen rezultat ne omogoča preproste razglasitve popolne zmage ali popolnega poraza ene politične strani.
Vsekakor pa odpira vprašanje, ali bo vladajoča koalicija pri svojih nadaljnjih potezah upoštevala tudi tista sporočila volivcev, ki niso skladna z njenimi pričakovanji.
Skoraj polovica volivcev je proti ukinitvi: Kaj to pomeni za RTV Slovenija?
Rezultat referenduma o RTV-prispevku odpira dve različni vprašanji, ki ju je treba jasno ločiti. Prvo je, ali volivci podpirajo obvezno plačevanje prispevka. Drugo pa je, koliko zaupajo vodstvu RTV Slovenija, njenemu informativnemu programu in načinu delovanja javnega zavoda.
Na portalu NaDlani so danes povzeli odziv Združenja novinarjev in publicistov, ki meni, da tesen referendumski rezultat kaže na omejeno podporo sedanjemu vodstvu in delovanju RTV Slovenija. Združenje je zahtevalo spremembe vodenja in neodvisno analizo poročanja javne radiotelevizije v referendumskem obdobju. Med drugim je opozorilo na domnevno nesorazmerje pri predstavljanju različnih referendumskih stališč.
Toda referendum ni bil glasovanje o zaupnici vodstvu RTV Slovenija. Volivci niso odločali o imenovanju uprave, uredniški politiki ali sestavi sveta RTV, temveč o obveznem plačevanju prispevka. Zato iz rezultata ni mogoče zanesljivo sklepati, da sedanje vodstvo podpira natanko polovica državljanov. Takšno razlago podaja združenje, ne pa neposredno referendumsko vprašanje.
Po drugi strani je skoraj polovica glasov proti ukinitvi prispevka pomembno opozorilo politiki. Kaže, da ima sedanji način financiranja med udeleženci referenduma veliko podporo oziroma da številni volivci ne želijo njegove odprave. Tudi tega ni mogoče samodejno enačiti z brezpogojnim zadovoljstvom nad vsemi programi in odločitvami RTV Slovenija.
Podpora ohranitvi javnega financiranja in kritičen odnos do delovanja javne radiotelevizije se namreč ne izključujeta. Volivec lahko meni, da RTV potrebuje izboljšave, hkrati pa nasprotuje ukinitvi prispevka, če se boji, da bi to ogrozilo njeno neodvisnost ali obseg javne službe.
Novinarske organizacije: Tako tesen rezultat ni dovoljenje za spremembe brez razprave
Na izid so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije. V skupni izjavi so opozorili, da tako tesno glasovanje ob visoki udeležbi vladajoči koaliciji ne daje prostega mandata za spremembo načina financiranja javne radiotelevizije brez ustrezne javne razprave in vključevanja strokovnjakov.
Obe organizaciji sta bili kritični tudi do samega referendumskega vprašanja. Po njuni oceni je bilo oblikovano tako, da je v ospredje postavljalo odpravo obveznega plačila, ne da bi volivcem hkrati predstavilo dovolj jasno rešitev za prihodnje financiranje RTV Slovenija. Opozorili sta na tveganje, da bi večja odvisnost od državnega proračuna omogočila politične pritiske na javni medij.
Podobno je predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak ocenila, da izid politiki ne daje legitimnosti za ukinitev prispevka. Njeno stališče je razumljivo tudi v luči dejstva, da mora javni zavod za izvajanje zakonsko določenih nalog razpolagati s stabilnim financiranjem.
Pri tem je treba upoštevati še pravni vidik. Ker je bil referendum posvetovalen, tudi morebitna večinska podpora ukinitvi ne bi samodejno odpravila prispevka. Za spremembo bi bila potrebna ustrezna zakonodajna odločitev. Dokler zakon ostaja nespremenjen, obveznost plačevanja prispevka ostaja.
Levica opozarja na politični prevzem, Golob govori o nezaupnici vladi
Po jutranjem preobratu pri štetju glasov se je odzvala tudi sookordinatorica Levice Asta Vrečko. Izrazila je upanje, da bo vlada prisluhnila sporočilu volivcev, in opozorila, naj se ne posega v javno radiotelevizijo na način, ki bi ogrozil njeno neodvisnost.
Vrečko je ocenila, da Janševi vladi ni uspelo doseči želenega posega v RTV Slovenija. Posebej je opozorila tudi na predvidene zakonodajne spremembe, za katere meni, da bi lahko povečale vpliv vlade na imenovanje vodstva javne radiotelevizije. Gre za politično oceno Levice, medtem ko je treba dejansko vsebino morebitnega novega zakona presojati na podlagi njegovega uradnega besedila.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je po nedeljskem glasovanju v ospredje postavil predvsem zavrnitev novele zakona o parlamentarni preiskavi. Ocenil je, da so volivci zavrnili zamisel, ki jo opozicija označuje kot poskus uvedbe politične policije, in dejal, da vlada Janeza Janše nima zaupanja ljudi. Zahvalil se je tudi civilni družbi, nevladnim organizacijam in sindikatom, ki so sodelovali v kampanji.
Golobova ocena predstavlja opozicijsko interpretacijo rezultata, ne pa neposredne ugotovitve referendumskega glasovanja o zaupnici vladi. Kljub temu je zavrnitev zakona o parlamentarni preiskavi pomemben politični dogodek, saj je bil prav to edini referendum, na katerem je bila sprejeta pravno zavezujoča odločitev.
Predsednik vlade Janez Janša je rezultate razumel drugače. Po glasovanju je dejal, da so bili referendumi preizkus zdrave pameti in da so ga volivci po njegovem mnenju v glavnem opravili. Napovedal je tudi, da bo vlada voljo ljudi spoštovala in jo tam, kjer bo potrebno, uzakonila.
Različni odzivi kažejo, da se bo politična razprava nadaljevala tudi po dokončnem štetju glasov. Vladajoča koalicija poudarja podporo dvema posvetovalnima predlogoma, opozicija pa zavrnitev zakona o parlamentarni preiskavi in tesen rezultat pri RTV-prispevku.
Resni.ca in koalicija pred vprašanjem, kako naprej
Posebno politično težo ima dejstvo, da so referendum o ukinitvi RTV-prispevka predlagale koalicijske stranke skupaj s stranko Resni.ca. Pri tako tesnem izidu se zato vprašanje nadaljnjih korakov ne nanaša samo na vlado, temveč tudi na politične partnerje, ki so podprli referendumsko pobudo.
Čeprav je mogoče razumeti, da zagovorniki ukinitve prispevka poudarjajo skoraj pol milijona glasov za spremembo, enako pomembno ostaja število glasov proti. Ob takšni razdeljenosti bi lahko enostransko vztrajanje pri odpravi obstoječega načina financiranja povzročilo nadaljnje politične in družbene spore.
Vlada bi morala pri morebitnem novem predlogu pojasniti predvsem, kako bi zagotovila stabilno financiranje javne radiotelevizije, katere programe in naloge bi novi model pokrival ter kakšne varovalke bi preprečevale politično pogojevanje sredstev. Brez teh odgovorov razprava o odpravi položnice ne zajame vseh posledic predlagane spremembe.
Tudi nasprotniki ukinitve prispevka pa se ne morejo izogniti vprašanju zaupanja v RTV Slovenija. Tako tesen rezultat kaže, da obstaja velika skupina volivcev, ki želi drugačen sistem financiranja, četudi njihovi razlogi niso nujno enaki. Razprava o kakovosti programa, upravljanju in odgovornosti javnega zavoda zato ostaja legitimna, vendar je ni mogoče nadomestiti z neposrednim političnim nadzorom.
Je bil to referendum o zakonih ali opozorilo vladajoči politiki?
Nedeljska referendumska udeležba, ki je po delnih podatkih presegla 54 odstotkov, kaže, da so vprašanja pritegnila velik del volilnega telesa. To daje rezultatom dodatno politično težo, čeprav posamezni izidi ne omogočajo enoznačne razlage splošnega odnosa državljanov do vlade.
Na eni strani je koalicija dobila podporo pri dveh posvetovalnih vprašanjih. Na drugi strani je izgubila zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, pri RTV-prispevku pa ji po jutranjih podatkih ni uspelo pridobiti niti minimalne večine za predlagano ukinitev. In tudi če bi končni glasovi po pošti to razmerje obrnili, bi ostala politično pomembna ugotovitev, da je javnost glede financiranja RTV skoraj povsem razdeljena.
Prav v tem je osrednje opozorilo referendumskega dne: tesna večina pri tako občutljivem vprašanju ni isto kot široko družbeno soglasje. Javna radiotelevizija opravlja naloge, ki presegajo interese posamezne vlade ali politične stranke, zato morajo biti spremembe njenega financiranja premišljene, pregledne in utemeljene.
Ali je torej nedeljski rezultat politična klofuta sedanji vladajoči koaliciji in stranki Resni.ca, ki je sodelovala pri pobudi za referendum o RTV-prispevku? Zavrnitev novele zakona o parlamentarni preiskavi je nedvomno neuspeh enega ključnih zakonodajnih predlogov koalicije, skoraj izenačen rezultat pri RTV pa ji ne daje jasne podpore za korenito spremembo financiranja javnega medija.
Končna politična ocena bo odvisna tudi od tega, kako se bo oblast odzvala na izraženo voljo volivcev. Bo vladajoča koalicija rezultate razumela kot priložnost za samokritičen premislek in iskanje širšega soglasja ali pa bo izpostavljala predvsem tiste referendumske odgovore, ki ji politično ustrezajo?
Odgovor na to vprašanje bo za prihodnost RTV Slovenija in razmerje med oblastjo ter javnimi institucijami morda pomembnejši od zadnjih nekaj sto glasov.
