Že od leta 2006, ko je Zoran Janković prvič kandidiral za župana Ljubljane, je med svojimi obljubami napovedal tudi možnost kopanja v Ljubljanici. Po zadnjih napovedih naj bi se to uresničilo do leta 2045, saj nova vizija mesta predvideva, da bosta reki Sava in Ljubljanica dovolj čisti za kopanje. Vendar pa je pot do uresničitve te vizije še vedno dolga in polna izzivov.
Nova vizija mesta, ki je osredotočena na preoblikovanje Ljubljane v bolj zeleno in trajnostno mesto do leta 2045, vključuje tudi sanacijo rek za rekreativne aktivnosti, kot je kopanje. Rok Žnidaršič, ljubljanski podžupan in eden od avtorjev te vizije, je pojasnil, da čeprav Ljubljanica izvira v Močilniku in teče po Ljubljanskem barju, je kakovost njene vode odvisna od širšega območja, ki zajema okoli tretjine Slovenije.
»Ljubljanica zaradi barjanske prsti po vseh standardih ne bo nikoli povsem plavalna reka, a bi lahko postala kopalna reka po starih standardih,« je dodal Žnidaršič. Po njegovih besedah naj bi že kmalu odpravili težave s fekalnim onesnaževanjem reke z novo infrastrukturo, ki bo preprečila odtekanje nečistoč.
Viri onesnaženja
Strokovnjaki že dolgo opozarjajo na več virov onesnaženja Ljubljanice. Nataša Atanasova in Matej Radinja iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo sta že leta 2024 izpostavila, da kmetijska dejavnost, izpusti iz greznic in razbremenilniki mešanega kanalizacijskega sistema predstavljajo največje tveganje za kakovost vode.
Rok Žnidaršič, ljubljanski podžupan in eden izmed avtorjev vizije: “Barjanska prst je tista, zaradi katere Ljubljanica po vseh standardih ne bo nikoli povsem plavalna reka. Bo pa kopalna reka po standardih, kot so jih poznali včasih.”
Ključna rešitev bi bila uvedba sive infrastrukture, ki vključuje podzemne zadrževalnike za zadrževanje in preprečevanje izlitja najbolj onesnažene vode v času prvih padavin po sušnem obdobju, pojasnjuje Radinja.
Pretekle obljube in realnost
Mestno kopališče na ljubljanski Špici je bilo zaprto leta 1957, a ideja o ponovnem kopanju v Ljubljanici se je ponovno pojavila leta 2006 z Jankovićevo kandidaturo. V dvajsetih letih so se obljube večkrat spreminjale in zamikale, saj so rezultati mikrobioloških analiz kazali na prisotnost bakterij, kot sta E. coli in enterokoki, ki so indikatorji fekalnega onesnaženja.
Leta 2025 je občina sprejela sklep o preureditvi Ljubljanice, pri čemer so podpisali pogodbo vredno 55 milijonov evrov za izboljšanje kakovosti vode in dokončanje kanalizacijskega omrežja. Kljub tem prizadevanjem analiza Agencije RS za okolje kaže na občasna preseganja mikrobioloških parametrov pri gostilni Livada in na Špici, zaradi česar reka še ni dosegla statusa kopalne vode.
Čeprav so obljube o kopanju v Ljubljanici že dolgo del mestne politike, bo za njihovo uresničitev potrebno še veliko dela in vlaganj. Vseeno pa mesta ne odstopa od svoje vizije za leto 2045, ko naj bi Ljubljanica postala kopalna reka po starodavnih standardih.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
