Na slovenskem Ministrstvu za kmetijstvo so skupaj s pristojnimi institucijami nedavno razkrili nove ukrepe za zajezitev širjenja japonskega hrošča, potem ko so junija na počivališču Tepanje zaznali prvo letošnjo najdbo. Ta vrsta, znana kot eden največjih škodljivcev v Evropi, je postala resna grožnja našemu okolju in kmetijstvu.
Na avtocestnem počivališču Tepanje jug so 12. junija potrdili prvo letošnjo prisotnost japonskega hrošča (Popillia japonica) v Sloveniji. V odgovor na to odkritje je Ministrstvo za kmetijstvo skupaj s pristojnimi institucijami predstavilo strategijo za zajezitev širjenja te invazivne vrste. Zaradi svoje agresivnosti je japonski hrošč med najbolj problematičnimi škodljivci v Evropi.
Aktivni odziv oblasti
Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, Velislav Žvipelj, je poudaril, da so podnebne spremembe, mednarodna trgovina in povečana mobilnost olajšale širjenje škodljivcev, kot je japonski hrošč. Ta nevaren invazivni škodljivec že povzroča škodo v različnih sektorjih, od kmetijstva do urbanega okolja. Poleti 2024 so prvič zaznali njegovo prisotnost na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje, kar je vodilo v določitev razmejenih območij z ukrepi za izkoreninjenje škodljivca.
Vloga posameznikov v boju proti hrošču
Ministrstvo za kmetijstvo jemlje problematiko japonskega hrošča zelo resno. Cilj je omejiti škodljivca in preprečiti njegovo trajno naselitev v Sloveniji. “Vsak državljan lahko s svojim ravnanjem prispeva k zajezitvi te problematike,” je izpostavil Žvipelj. Ozaveščanje javnosti je ključno, saj le s sodelovanjem vseh deležnikov lahko zaščitimo našo floro.
Nevarnosti, ki jih prinašajo počitniški spomini
Medtem ko svetovna trgovina z rastlinami sledi strogi zakonodaji, pogosto spregledamo potniško prtljago, ki lahko postane vektor za vnos škodljivcev. Dr. Alenka Zupančič iz UVHVVR opozarja, da ena sama rastlina lahko prinese nevarne škodljivce v EU. Popotnike poziva, da uživajo v eksotičnem sadju in naravi brez prenašanja rastlin domov. Izjema velja za pet vrst sadežev: ananas, durian, kokos, datlje in banane.
Golf igrišče v Trnovem: Idealno okolje za japonskega hrošča
Mag. Polona Bitenc Pavliha iz UVHVVR pojasnjuje, da se je japonski hrošč pri nas verjetno razširil preko Amerike, kjer je prisoten že več kot 100 let. V Evropi so ga prvič zaznali v Italiji leta 2014. V Sloveniji je bil vzpostavljen varovalni pas na Ljubljanskem barju, ki zajema tudi Golf center Trnovo, kjer zaradi rednega namakanja hrošč najde idealne pogoje za razmnoževanje.
Strategija lova na škodljivca
Za lovljenje japonskega hrošča se uporabljajo feromonske pasti. V Sloveniji jih je okoli 130, s posebnim poudarkom na območju Barja. Jaka Razinger s Kmetijskega inštituta Slovenije pojasnjuje, da so pasti strateško razporejene, saj je tveganje vnosa in širjenja na avtocestnih postajališčih večje. Japonski hrošč je nevaren invaziven škodljivec, ki ga naši naravni sovražniki ne poznajo dovolj, da bi ga učinkovito zatirali.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
