V nepričakovanem preobratu je poslanec stranke Resnica, Boris Mijič, svoje podjetje Progros podaril Roku Snežiču. Pogodba, ki jo je pridobila Pop TV, razkriva, da je Mijič brezplačno prenesel celotni delež podjetja na Snežiča. V ponedeljek sta pogodbo overila pri notarju, Snežič pa je že spremenil ime podjetja v Kljukec d.o.o., kot glavno dejavnost pa registriral rejo kamel. Mijič se je v zadnjem času znašel v več aferah, kar je morda vplivalo na njegovo odločitev.
Pogodba o prenosu in nove dejavnosti
V pogodbi o prenosu je zapisano, da Snežič prevzema podjetje z vsemi njegovimi obveznostmi in poslovnimi izgubami. Mijič je zagotovil, da je del podjetja, ki ga je prenesel, prost vseh bremen. Čeprav prevzem še ni vpisan v register, so že izvedene spremembe v imenu podjetja in registraciji nove glavne dejavnosti. Snežič je pojasnil, da je podjetje prevzel z namenom, da ga kasneje podari ali preda poslancu Luki Mesecu, ki je na Facebooku večkrat izjavil, da bo prevzel podjetje v lasti Snežiča in se preizkusil v podjetniških vodah.
Snežič je izjavil, da je dejavnost rejo kamel izbral zato, da bi Luka Mesec imel nekaj, kar v Sloveniji nima konkurence, kar bi mu omogočilo uspeh na podjetniški poti.
Neznani direktor in finančne težave
Portal Necenzurirano je poročal, da je Mijič za direktorja Progrosa imenoval Admirja Kamerića, državljana Bosne in Hercegovine, o katerem ni mogoče najti nobenih podatkov. Podjetje Progros se sooča z znaki insolventnosti, kar bi lahko privedlo do stečaja. V tem primeru bi se pojavilo vprašanje, kaj se bo zgodilo z odprtimi terjatvami podjetja. Poleg tega Progros ni oddal računovodskih bilanc za leto 2025, kar dodatno otežuje situacijo.
Mijičeve aferice in dolgovi
Boris Mijič je v središču javnosti zaradi več afer. Njegovo podjetje Progros naj bi dolgovalo denar zaposlenim in državi. Nekateri delavci so svoje zgodbe delili javno, Mijič pa se je soočil z obtožbami tudi sam. Zoran Stevanović, predsednik stranke Resnica, je moral pokriti dolgove do treh zaposlenih, Mijič pa zdaj dolguje denar njemu.
Mijič je pod drobnogledom tudi zaradi dolgov do svojega poročnega fotografa in zavajanja glede svoje izobrazbe. Pred volitvami je navedel, da je diplomirani inženir gradbeništva, vendar fakulteta, kjer naj bi diplomiral, tega ni potrdila.
Po razkritjih o lažni izobrazbi je stranka Resnica napovedala ukrepanje proti Mijiču, ki ga bodo izvedli po parlamentarnih počitnicah. Mijič je tako v središču pozornosti zaradi številnih spornih potez, kar meče senco na njegovo politično kariero.
Pogovor v Odmevih: Primer odpira vprašanja odgovornosti
Prenos podjetja Progros je bil tudi ena osrednjih tem oddaje Odmevi na Televiziji Slovenija, kjer sta primer komentirala sindikalist Goran Lukić iz Delavske svetovalnice in pravnik Miha Juhart. Oba sta opozorila, da primer odpira precej širša vprašanja od samega prenosa podjetja.
Lukić je bil pri svojih ocenah zelo neposreden in dejal, da dogajanje »presega vse meje«. Izpostavil je predvsem položaj delavcev in poslovnih partnerjev podjetja, ki še vedno čakajo na izplačilo svojih terjatev. Kot primer je navedel kooperanta, ki mu podjetje Progros dolguje približno 37.000 evrov in ga je po objavi novice vprašal, ali sploh še živi v pravni državi. Po njegovih besedah je težko delavcem pojasniti, da podjetje menja lastnike, medtem ko njihove plače in druge obveznosti ostajajo neporavnane.
Posebej je opozoril tudi na vlogo notarja. Spomnil je na določbe Zakona o notariatu, po katerih notar ne sme opraviti notarskega posla, če obstaja sum, da bi ta lahko pomenil izogibanje zakonskim obveznostim ali oškodovanje tretjih oseb. Po njegovem mnenju bo morala zato svojo vlogo v konkretnem primeru preveriti tudi Notarska zbornica.
Pravnik Miha Juhart je pojasnil, da prenos lastništva podjetja sam po sebi ne vpliva na obstoječe dolgove družbe. Dolžnik ostaja gospodarska družba, ki mora poravnati obveznosti do delavcev, države in drugih upnikov. Poudaril je tudi, da mora poslovodstvo v primeru insolventnosti ravnati v skladu z zakonodajo in storiti vse za zaščito interesov upnikov. Če tega ne stori, lahko nosi odškodninsko in tudi kazensko odgovornost.
Lukić je opozoril še na širšo sistemsko težavo. Po njegovem mnenju primer razkriva pomanjkljivosti zakonodaje, ki omogoča veriženje tako imenovanih slamnatih podjetij in lastnikov, zaradi česar so delavci in drugi upniki pogosto postavljeni v neenakopraven položaj. Zato meni, da bodo potrebne zakonodajne spremembe, ki bi podobne primere v prihodnje učinkoviteje preprečile.
Kje je meja politične odgovornosti, če sploh?
Zgodba o Progrosu tako že dolgo ni več le zgodba o enem podjetju. Postala je zgodba o zaupanju. O zaupanju delavcev, ki so ostali brez plač. O zaupanju poslovnih partnerjev, ki čakajo na poplačilo. In o zaupanju državljanov v ljudi, ki jih zastopajo v državnem zboru.
Če poslanec po očitkih o neizplačanih plačah, dolgovih do države, sporni izobrazbi in zdaj še brezplačnem prenosu podjetja na drugo osebo še vedno meni, da ni razlogov za odstop, se zastavlja vprašanje: kje je meja politične odgovornosti v Sloveniji?
Ali je politična odgovornost nekaj, kar se meri šele s pravnomočno sodbo, ali pa bi moral biti že sam občutek odgovornosti do ljudi dovolj, da politik prevzame posledice svojih ravnanj?
In morda najpomembnejše vprašanje: če se po vseh teh razkritjih ne spremeni nič, kakšno sporočilo s tem pošiljamo delavcem, podjetnikom in državljanom, ki svoje obveznosti poravnavajo pravočasno ter od izvoljenih predstavnikov pričakujejo višje standarde ravnanja, kot veljajo za običajne ljudi?
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
