Ljubljana, nekoč mesto, ki je izžarevalo lepe zgodbe in prijetne spomine, je danes precej drugačna. V ospredju ni več le njena slikovita podoba, temveč tudi zgodbe, ki razkrivajo temnejše plati življenja v mestu. Ena takšnih zgodb se odvija v tipični večstanovanjski stavbi iz sedemdesetih let, kjer glavno vlogo igra brezdomec v svojih tridesetih letih. Njegovo prizorišče? Svetla in skrbno vzdrževana avla bloka, kjer preži na trenutek, da se neopazno izmuzne mimo stanovalcev.
Nezaželeni obiskovalec
Vse se je začelo, ko so stanovalci v avli svojega bloka prvič opazili neznanega moškega, ki je tam spal. Njihova reakcija je bila mešanica šoka in empatije. Človeški pristop, ki pritiče civilizirani družbi, se je izkazal za neučinkovitega. Moški je na prošnje, naj zapusti prostor, preprosto ostal gluh. Vedel je, da mu fizično ne bodo škodovali, in s tem, ko ni imel kaj izgubiti, je imel največjo prednost. Tako se je noč za nočjo vračal, stanovalci pa so postajali talci v lastnem domu.
Poskus s policijo
Ko prošnje niso zalegle, so stanovalci poklicali policijo. Pričakovali so, da bo uniformirana avtoriteta hitro vzpostavila red. Policisti so hitro prišli, postopek je bil korekten, a kmalu po odhodu policijskega vozila se je moški vrnil. Zgodba se je ponavljala noč za nočjo, stanovalci pa so ostali z občutkom nemoči.
Policijska uprava Ljubljana odgovarja, da redno zaznavajo zbiranje brezdomcev v različnih delih mesta. Vendar pa je pravni okvir, znotraj katerega delujejo, izjemno omejen.
Pravna nemoč
Policisti v primeru prijav preverijo okoliščine in ukrepajo v skladu z zakonom o varstvu javnega reda in miru. Kljub temu pa globe, izrečene brezdomcem, ostajajo brezpredmetne, saj ti posamezniki uradno ne posedujejo premoženja. Stanovalci ostanejo z bremenom popravila škode, ki jo povzročijo brezdomci, saj je finančna izterjava neizvedljiva.
Policija ne vodi statistike glede ekonomskega statusa oseb, zato natančnih podatkov o tovrstnih dogodkih nima. Stanovalcem svetujejo, naj zavarujejo dostope v objekte in ob vsakem prekršku obvestijo policijo. Ena izmed idej je najem zasebnih varnostnih služb, vendar ta možnost odpira vprašanja o širših posledicah za družbo.
Upanje v prihodnost
Mestna občina Ljubljana (MOL) veliko upov polaga v prihodnost. Konec poletja bo brezdomnim na voljo nov bivanjski center na Poljanski cesti. Ta projekt naj bi močno zmanjšal javno vidne oblike brezdomstva. Kljub temu MOL poudarja potrebo po sistemskih ukrepih na državni ravni za reševanje brezdomstva. Strategija za preprečevanje in končanje brezdomstva, predstavljena marca lani, še ni v veljavi.
V tem začaranem krogu prelaganja odgovornosti stanovalcem ostane malo možnosti. Najem zasebnih varnostnih služb bi lahko pomenil, da državljani plačujejo za zaščito lastnih domov. To vodi v družbo, kjer se bloki spreminjajo v strogo varovane utrdbe, javni prostor pa prepuščen kaosu. Je to prihodnost Ljubljane, ki si jo želimo?
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
