Nova evropska parkirna karta, ki jo je treba uveljaviti do leta 2028, obeta pomembne spremembe za voznike invalide. Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, izpostavlja, da bo ta sprememba lahko močno izboljšala vsakodnevno življenje paraplegikov. Karta bo opremljena z QR-kodo in bo povezana s sistemom upravnih enot, kar bo omogočalo bistveno zmanjšanje zlorab, s katerimi se danes srečujejo vozniki invalidi.
Inovacije v nadzoru in veljavnosti kartic
Po Kastelicu so ponarejene ali zlorabljene parkirne karte velik problem, saj pogosto ovirajo upravičence pri dostopu do parkirnih mest. Nova ureditev Evropske unije predvideva enotno parkirno karto, ki bo veljala v vseh državah članicah. Poleg fizične kartice bo uvedena tudi digitalna komponenta, kar bo omogočalo lažji nadzor.
“Redarji bodo lahko neposredno preverili veljavnost kartice, kar do zdaj ni bilo mogoče. To je velik korak naprej, saj je do sedaj to lahko preverjala samo policija in še to v primerih fizične prisotnosti voznika,” je pojasnil Kastelic.
Vsi upravičenci bodo morali do leta 2028 pridobiti novo kartico, kar pomeni ponoven postopek na upravni enoti. Kastelic poudarja pomen premišljenega pristopa k uvajanju sistema.
Okrogla miza o izzivih in priložnostih
Na okrogli mizi v Pacugu bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva za infrastrukturo, ki bodo pojasnili novo evropsko ureditev parkirnih kart za invalide in časovnico uvedbe. Zveza paraplegikov Slovenije si želi, da bi Slovenija sledila bolj naprednim državam.
“Ko potujem po Evropi, vidim, da so nekatere države že precej pred nami. Pomembno je, da se tega lotimo sistematično,” je dejal Kastelic.
Kastelic poudarja, da sama ureditev ne bo dovolj brez spremembe odnosa v družbi. Velik problem je brezbrižnost, saj parkirna mesta za invalide niso privilegij, ampak nuja. Invalid potrebuje več prostora, da lahko izstopi iz vozila in se presede na voziček.
Zveza si prizadeva za strožji nadzor in višje kazni za kršitelje. Kastelic pravi, da če sankcije ne učinkujejo, jih je treba prilagoditi, saj je zlorab še vedno preveč.
Dolgotrajna oskrba: Izziv za starejše invalidne osebe
Mobilnost ni edini izziv, s katerim se soočajo invalidi. Kastelic opozarja, da sistem še vedno ne zagotavlja enakovredne podpore vsem invalidom, zlasti starejšim. Invalidi, starejši od 65 let, niso več upravičeni do osebne asistence, kar pomeni velik izpad pomoči.
“Dolgotrajna oskrba predvideva le nekaj ur pomoči dnevno, kar za mnoge ne zadostuje za osnovno samostojno življenje,” pojasnjuje Kastelic.
Po njegovih besedah gre za problem, na katerega opozarjajo že več let, vendar sistemskih rešitev še ni.
Dostopnost: Dolga pot do izboljšav
Kljub nekaterim izboljšavam na področju odpravljanja arhitekturnih ovir, je pot do popolne dostopnosti še dolga. Zakonodaja sicer določa, da morajo biti vse javne ustanove dostopne za gibalno ovirane, vendar v praksi še vedno obstajajo številne pomanjkljivosti.
“Dostopnost pomeni, da lahko človek samostojno pride do šole, zdravstvene ustanove ali upravne enote. Če tega ni, so mu vrata družbe dejansko zaprta,” opozarja Kastelic.
Dodaja, da so nekatere izboljšave že vidne, a še zdaleč ne zadostujejo. Pomemben je tudi pomen informiranosti. Na portalu dostopno.eu so zbrane konkretne informacije in smernice o dostopnosti, ki lahko pomagajo tako posameznikom kot tudi lastnikom objektov pri prilagoditvah.
“Dostopnost ni luksuz, ampak osnovna pravica. Brez nje ni mogoče govoriti o enakih možnostih,” sklene Kastelic.
