Slovenija se uvršča med države Evropske unije z najmanjšim številom zapornikov na prebivalca, vendar se hkrati sooča s problemom prezasedenosti zaporov. Statistični podatki Eurostata razkrivajo, da evropski zapori postajajo vse bolj polni.
V obdobju med leti 1993 in 2023 je bilo največje število zapornikov v Evropski uniji zabeleženo leta 2012, ko je bilo v zaporih 553.000 posameznikov. Po obdobju stabilnosti med leti 2017 in 2019 je število zapornikov leta 2020 upadlo za 6,6 % na 463.000, nato pa se je do leta 2023 povečalo za 7,7 %.
V letu 2023 je bilo v povprečju 111 zapornikov na 100.000 prebivalcev, kar je rahlo povečanje v primerjavi z letom prej, ko je bilo 108 zapornikov na 100.000 prebivalcev.
Primerjava števila zapornikov po državah EU
Med državami EU je imela Poljska leta 2023 najvišjo stopnjo zapornikov s 203 na 100.000 prebivalcev. Sledili sta Madžarska (187) in Češka (181). Na nasprotnem koncu lestvice so bile države z najnižjo stopnjo zapornikov, med katerimi je Finska vodila s 53 zaporniki na 100.000 prebivalcev, sledili sta Nizozemska (66) in Slovenija (68).
Izzivi prezasedenosti zaporov
Kljub nizkemu številu zapornikov se Slovenija uvršča med države z visoko stopnjo prezasedenosti zaporov. Leto 2023 je pokazalo, da je imelo 13 držav članic EU prenatrpane zaporniške celice. Na vrhu te lestvice je bil Ciper z 226,2-odstotno zasedenostjo. Sledili sta Francija (122,9 %) in Italija (119,1 %). Slovenija se je s 106,9-odstotno zasedenostjo zaporov uvrstila na deveto mesto.
Nasprotno so imeli Estonija (56,2 %), Luksemburg (60,8 %) in Bolgarija (67,7 %) najnižje stopnje zasedenosti zaporov.
Evropski zapori so iz leta v leto bolj polni, kar predstavlja resen izziv za zaporniški sistem v mnogih državah, vključno s Slovenijo.
Čeprav ima Slovenija relativno malo zapornikov, izzivi, povezani s prezasedenostjo, zahtevajo celovite rešitve za izboljšanje razmer in zmanjšanje pritiska na zaporni sistem.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
