Ljubljana in Maribor se uvrščata med mesta z najhujšimi prometnimi zastoji, kar potrjujejo najnovejši podatki podjetja TomTom, ki že vrsto let analizira prometne tokove po svetu. Medtem ko vozniki v Ljubljani letno izgubijo povprečno 60 ur v gneči, se v Mariboru ta številka ustavi pri 38 urah. Kljub temu pa se Ljubljani uspešno izogiba mestom z najbolj dramatičnimi zastoji, saj se nahaja v drugi polovici lestvice med 500 analiziranimi mesti.
Ljubljanske ceste in prometna situacija
Ljubljana, slovenska prestolnica, je med 500 mesti na lestvici TomTom zasedla 297. mesto. Povprečni potovalni čas za desetkilometrsko razdaljo znaša 17 minut in 6 sekund, povprečna hitrost pa 35,1 kilometra na uro. Po podatkih, ki jih je TomTom zbral, se je potovalni čas v primerjavi z letom 2023 podaljšal za 10 sekund. To kaže na postopno poslabšanje prometne situacije, ki pa ne dosega alarmantnih ravni.
Najslabši dan v letu
30. maj 2024 je bil za Ljubljano označen kot prometno najslabši dan v letu, saj je potovalni čas za desetkilometrsko razdaljo znašal 24 minut in 47 sekund. V popoldanskih konicah se potovalni čas podaljša za skoraj pet minut, kar nakazuje, da je gneča v tem času še posebej izrazita. Ključna območja z najdaljšimi potovalnimi časi vključujejo Celovško, Tivolsko in Bleiweisovo cesto, z največjimi zastoji na vzhodu mesta v Kašlju in Polju.
Ljubljana v evropskem kontekstu
Ko primerjamo Ljubljano z drugimi evropskimi mesti, ki imajo manj kot 800.000 prebivalcev, se uvršča na 124. mesto od 208. Vendar pa so potovalni časi v ljubljanskem prometu še vedno krajši kot v nekaterih sosednjih mestih, kot so Gradec, Trst in Strasbourg. Zanimivo je, da je Brescia, ki je z 200.000 prebivalci precej manjša od Ljubljane, zgradila podzemno železnico, ki naj bi še dodatno izboljšala prometno infrastrukturo.
Maribor: drugačna slika
Maribor se na TomTomovi lestvici uvršča na rep, saj vozniki povprečno desetkilometrsko razdaljo prevozijo v 15 minutah in 44 sekundah, pri čemer je povprečna hitrost več kot 38 kilometrov na uro. Prometno najbolj obremenjen dan v Mariboru je bil 11. oktober 2024, pri čemer se potovalni časi med jutranjo in popoldansko konico razlikujejo le za minuto in pol.
Ključni dejavniki zastojev
Ralf-Peter Schäfer, podpredsednik divizije za promet pri TomTomu, opozarja, da so zastoji najpogosteje prisotni v državah v razvoju z vse večjim številom avtomobilov na cestah. Ključni dejavniki vključujejo omejene cestne zmogljivosti, pomanjkljiv javni potniški promet in hitro rastoče število prebivalcev. Opozarja, da brez obsežnih naložb v javni prevoz, prometne razmere ne bodo kaj dosti boljše.
Podatki o prometnih zastojih v Ljubljani in Mariboru jasno kažejo na nujnost izboljšanja prometne infrastrukture. Medtem ko se Ljubljana še vedno drži v zmernem razredu, so v Mariboru razmere nekoliko bolj sproščene. Vendar pa je jasno, da bi bilo potrebno vlagati v razvoj javnega prevoza in izboljšanje cestnih omrežij, da bi se zmanjšali zastoji in izboljšala kvaliteta življenja v obeh mestih.
Spletno uredništvo
