KANAL C0: Je kanal prihodnost ali grenka usoda kanalizacije v Ljubljani?

kanal C0 kanal C0

Kanal C0, projekt, ki povezuje občine Medvode, Vodice in Ljubljano, se sooča z resnimi pomisleki glede svoje skladnosti z aktualnimi smernicami upravljanja odpadnih voda. Medtem ko je večina naselij v Medvodah že priključena na kanalizacijo, pa krajevna skupnost Pirniče še vedno čaka na priključitev, kar zadeva več kot tisoč gospodinjstev. Večina lokalnih greznic, ki so bile zgrajene pred kratkim, ni v skladu z okoljskimi standardi.

Občina Medvode opozarja, da odplake iz območja Pirniče pronicajo v podtalnico in naprej v reko Savo. “Ne smemo si zatiskati oči,” je dejala občina, ki si želi, da bi se “politično motivirano oviranje projekta” končalo. Njihova želja je, da bi projektni partner čim prej dokončal kanal C0, kar bi omogočilo priključitev prebivalcev na obstoječe kanalizacijsko omrežje.

Pomanjkljivosti in obsežnost projekta

Mestni občini Ljubljana manjka še 128 metrov, da zaključi 12,1 kilometra dolg kanalizacijski sistem C0, ki naj bi odpadne vode iz Medvod in Vodic pripeljal do centralne čistilne naprave v Zalogu. Ukinjenih naj bi bilo kar 6400 greznic, med katerimi je 4500 na območju ljubljanske občine, preostalih 1900 pa v Vodicah in Medvodah. Gradnja kanalizacije poteka v okviru projekta “Čisto zate”, ki ga je podprla Evropska komisija leta 2017.

Kritike strokovnjakov

Nataša Atanasova, strokovnjakinja z oddelka za okoljsko gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, projekt pozdravlja, vendar opozarja, da se zdi, kot da je bila izvedba kanala C0 nekoliko “na silo” zaradi pridobitve evropskih sredstev. “Številni projekti v Sloveniji so ‘sforsirani’ z evropskimi sredstvi, kar lahko vodi v težave pri zagotavljanju vzdrževanja,” dodaja.

Do zdaj je bilo za kanal C0 izdanih sedem gradbenih dovoljenj za več kot 98 odstotkov trase. Vendar pa občina še vedno čaka na odločitev o zadnjem, osmem gradbenem dovoljenju za manjkajočih 128 metrov, kar je sprožilo nove proteste. Kritiki opozarjajo, da kanal poteka čez ključna vodovarstvena območja, kar predstavlja tveganje za onesnaženje. “Nerealno je trditi, da je kanal C0 absolutno varen,” je opozorila Atanasova.

Podražitve in dodatni stroški

Gradnja kanala C0 se je do zdaj podražila za 5,6 milijona evrov, kar je posledica različnih dejavnikov, vključno z aneksom h pogodbi in rastočimi stroški materiala. Župan Zoran Janković je opozoril, da so dodatni stroški povezani tudi z varovanjem in postavitvijo ograje okoli gradbišča.

Občina je podaljšala rok za prevzem še neprevzetih del do 30. oktobra, vendar ni jasno, ali bo upravna enota izdala gradbeno dovoljenje. Protestniki se lahko tudi po morebitni izdaji dovoljenja še naprej pritožijo na upravno sodišče.

Okoljevarstvena soglasja in pravne obveznosti

Vsi večji infrastrukturni projekti, ki vplivajo na okolje, morajo pred začetkom del pridobiti okoljevarstveno soglasje. Vendar pa je Agencija RS za okolje presodila, da projekt C0 ne zahteva take presoje, kar je sprožilo številne obtožbe. Dva nekdanja ministra za okolje sta pred preiskovalno komisijo izjavila, da bi morala biti za projekt izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pristop k upravljanju odpadnih voda

Atanasova opozarja na spremembo paradigme upravljanja z vodami, ki se v zadnjih letih vse bolj osredotoča na trajnostno rabo in decentralizirane sisteme odvodnjavanja. “Pri projektu od samega začetka pogrešam stroškovno in okoljsko analizo decentraliziranega pristopa,” je dodala.

Kot zaključek opozarja, da bi bilo zanemarjanje sodobnih usmeritev pri upravljanju odpadnih voda lahko argument proti umestitvi takšnega kanala, še posebej ob dejstvu, da teče čez ključni vodonosnik.

Z izzivi, s katerimi se sooča projekt C0, se postavlja vprašanje, ali je to rešitev, ki bo trajnostno in varno služila prihodnjim generacijam.

 

Spletno uredništvo

Add a comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja