Milijonarji v Ljubljani našli luknjo v zakonodaji za cenejši nakup luksuznih stanovanj

Ljubljanski grad foto Jost Gantar Ljubljanski grad foto Jost Gantar
Ljubljanski grad, foto: Jošt Gantar arhiv LG

V elitni soseski Šumi v Ljubljani so premožni posamezniki, med njimi tudi znani podjetniki in menedžerji, izkoristili znižano 9,5-odstotno stopnjo DDV pri nakupu stanovanj, namenjeno reševanju stanovanjskega problema. Ta davčna ugodnost velja za novogradnje do 120 kvadratnih metrov, vendar so kupci našli način, kako jo uporabiti tudi za občutno večja stanovanja. Postopek je omogočila skupina KD Group, ki je kupcem omogočila t. i. davčno optimizacijo, poroča Necenzurirano.

Investitor, skupina KD Group, je kupcem omogočil nakup več manjših sosednjih stanovanj, ki so jih nato združili v večje enote še pred vselitvijo. Predelave so izvedli podizvajalci, ki jih je najel investitor. Tako so lastniki namesto polne, 22-odstotne stopnje DDV plačali le 9,5-odstotno stopnjo, kar je pomenilo prihranek tudi več sto tisoč evrov.

Kdo so bili kupci?

Med kupci so bili Katarina Valentinčič Istenič, članica upravnega odbora KD Group, ki se na novinarska vprašanja ni odzvala, ter podjetnik Janez Valjavec, ki je kupil tri stanovanja in jih združil v 400 kvadratnih metrov veliko rezidenco. Med kupci sta bila tudi Klemen Šešok iz družine Šešok in soproga Pavla Vrabca, nekdanjega direktorja Pro Plus.

Ali gre za sistemsko vrzel?

Čeprav so stanovanja luksuzna, so nekateri premožni kupci z uporabo sistemskega trika prihranili ogromne vsote pri davkih. Po poročanju portala Necenzurirano.si se na vprašanja, ali so v KD Group omogočili ta proces zaradi davčnih ugodnosti, investitor ni odzval. Vsaj štirje lastniki so uporabili ta pristop, pri čemer je najmanjša združena enota imela okoli 170 kvadratnih metrov, največja pa kar 300 kvadratov.

Kaj to pomeni za prihodnje nakupe?

Ta primer odpira vprašanje o uporabi davčnih olajšav in njihovi primernosti v kontekstu luksuznih nepremičnin. Čeprav je praksa zakonita, se odpira razprava o etiki takšnih postopkov in morebitnih spremembah zakonodaje, ki bi preprečile podobne situacije v prihodnosti.

 

Spletno uredništvo Naša Ljubljana

Add a comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja