Vozniška nesramnost je dosegla novo raven v Ljubljani, kjer so vse polnilnice za električna vozila na parkirišču ob glavni železniški postaji zasedli avtomobili z motorji na notranje zgorevanje. Incident se je zgodil 14. maja, kar je povzročilo frustracijo med lastniki električnih vozil, ki so ostali brez možnosti polnjenja. Zakaj vozniki klasičnih vozil ne spoštujejo pravil, ostaja odprto vprašanje, a situacija zahteva nujno ukrepanje.
Stanje na parkirišču je opazil uporabnik Facebook strani Elektro vozila Slovenije, ki je bil ogorčen nad nespoštovanjem pravil. Polnilna mesta, namenjena zgolj električnim vozilom, so bila v celoti zasedena s klasičnimi avtomobili, ki tam nimajo kaj iskati. Po njegovih besedah je bilo na voljo dovolj prostora za druga vozila le nekaj metrov naprej. S svojim zapisom je izrazil razočaranje nad egoizmom in nesramnostjo voznikov:
»10 polnilnih mest, vsa zasedena z ICE (vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem). 50 metrov naprej prostora za vsaj 50 avtomobilov. Nesramnost in egoističnost ljudi res nima konca. Žalostno.«
Ustanovitev polnilnega parka in neizpolnjena pričakovanja
Polnilni park na parkirišču ob železniški postaji v Ljubljani sta pred dvema letoma soustanovili podjetji Petrol in Slovenske železnice. Namenjen je bil zadovoljevanju potreb voznikov električnih vozil z dvema hitrima (50kW) in petimi 22 kW polnilnicami. Hitre polnilnice so nameščene ob vhodu na parkirišče, medtem ko so počasnejše znotraj območja parkirišča. Kljub temu, da aplikacije kažejo, da so polnilnice proste, so te pogosto zasedene s klasičnimi vozili.
Pravno ukrepanje in kazni
Prometni znak ob polnilnicah jasno določa, da je parkiranje dovoljeno le za električna vozila, ki se polnijo. V primerih kršitev so mestni redarji tisti, ki lahko ukrepajo. Vsakdo lahko pokliče redarje na telefonsko številko 01 306 220, če zazna nepravilno parkiranje. Kršiteljem grozi kazen v višini 80 evrov.
Potrebni ukrepi in ozaveščanje
Incidenti, kot je ta, poudarjajo potrebo po večjem ozaveščanju voznikov o pravilih uporabe polnilnic za električna vozila. Prav tako bi lahko večja prisotnost mestnih redarjev pomagala pri zmanjšanju tovrstnih kršitev. Pomembno je, da se podobne situacije ne ponovijo, saj ovirajo prehod na bolj trajnostne oblike mobilnosti.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
