Slovenija že več desetletij ni doživela popolnega električnega mrka, čeprav so se občasno pojavljali manjši lokalni mrki, ki so jih odpravili v nekaj urah. Nedavni obsežen električni mrk na Pirenejskem polotoku je sprožil številna vprašanja. Po poročanju španskih in portugalskih medijev naj bi bil vzrok “nenavaden atmosferski pojav”. Preiskave še potekajo, vendar ali bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi pri nas?
Po prvih ugotovitvah kibernetski napad ni bil vzrok za mrk, kar sta potrdila tako španski upravljalec omrežja Red Electrica kot portugalski premier Luis Montenegro. Namesto tega je pozornost pritegnila razprava o “nenavadnem atmosferskem pojavu”. Kaj točno to pomeni in kako lahko vpliva na elektroenergetski sistem?
Razumevanje frekvence in njenega pomena
Ključna za delovanje elektroenergetskega omrežja je frekvenca, ki označuje hitrost nihanja izmeničnega toka. Ta mora biti v Evropi pri 50 Hz. Nenadno povečanje proizvodnje ali porabe električne energije lahko povzroči odstopanja, kar vpliva na stabilnost omrežja. Če frekvenca pade pod 47,5 Hz ali preseže 52 Hz, lahko pride do kolapsa sistema.
Inducirane atmosferske vibracije: Kako delujejo?
Inducirane atmosferske vibracije, kot so hitre spremembe temperature ali vetra, lahko povzročijo nihanja na daljnovodih. Če to nihanje postane premočno, lahko povzroči mehanske poškodbe in motnje v električnih sistemih. Če pride do resonance, lahko to povzroči sinhronizacijske napake v omrežju.
»Načeloma gre za pojav, pri katerem hitre spremembe vremenskih razmer, kot so temperatura ali hitrost vetra, povzročijo nihanja na daljnovodih. Te vibracije lahko povzročijo mehanske poškodbe in motnje v električnih sistemih, kar lahko vodi tudi do obsežnih izpadov električne energije,« so pojasnili pri Elesu.
Simon Gallagher, direktor britanskega svetovalnega podjetja za energetiko, je za CNN pojasnil, da imajo električna omrežja vgrajene sisteme za uravnavanje delovanja, vendar se v nujnih primerih še vedno lahko zgodijo lokalni mrki. Obseg izpada na Pirenejskem polotoku je bil izjemen, saj takšnih razsežnosti v Evropi še niso zabeležili.
Potencialni vzroki in tveganja za Slovenijo
V Sloveniji še ni bilo mrka, ki bi ga povzročile inducirane atmosferske vibracije. Kljub temu Eles poudarja, da se s prehodom v brezogljično družbo pojavljajo novi izzivi, in zato nenehno nadgrajujejo omrežje. Zadnji večji električni mrk se je pri nas zgodil leta 2014 zaradi žleda, ki je povzročil fizične poškodbe distribucijskih naprav.
Vseeno pa Eles priznava, da verjetnost električnih mrkov v Sloveniji ni popolnoma izključena, čeprav ostaja majhna. Vse oči so zdaj uprte v preiskavo dogodkov na Pirenejskem polotoku, ki bi lahko trajala še več tednov ali mesecev.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
