Slovenija se je v letu 2024 znašla med najbolj obdavčenimi državami znotraj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). S skupno davčno obremenitvijo povprečne plače, ki dosega 44,6 %, se uvrščamo na šesto mesto med 38 državami članicami. Povprečje OECD znaša 34,9 %, medtem ko sosednja Italija beleži 47,1 %.
Eden glavnih razlogov za povečano davčno obremenitev v Sloveniji je uvedba novega obveznega zdravstvenega prispevka, ki znaša 420 evrov letno. Ta dodatni prispevek neposredno obremenjuje plače zaposlenih in zmanjšuje njihove neto dohodke.
“Takšne poteze zmanjšujejo neto dohodke zaposlenih in hkrati povečujejo stroške dela, kar škoduje tako gospodarski konkurenčnosti kot tudi kupni moči slovenskih gospodinjstev,” je na omrežju X zapisal Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS in stranke Fokus.
Gospodarska konkurenčnost pod pritiskom
Visoka davčna obremenitev dela ne vpliva le na posameznike, temveč tudi na celotno gospodarstvo. Stroški dela naraščajo, kar otežuje konkurenčnost slovenskih podjetij na mednarodnem trgu. Posledično se zmanjšuje tudi kupna moč prebivalstva, kar lahko vodi v manjšo gospodarsko rast.
Dolgoletni veleposlanik Tone Kajzer je ob tej priložnosti zapisal: “Že dolgo vemo, da je delo v Sloveniji najbolj obdavčeno med državami OECD, pa se nič ne zgodi, ker ljudje tega ne povežejo z nižjimi neto plačami.”
Potreba po reformah in predlogih za spremembe
Strokovnjaki opozarjajo, da bo morala naslednja vlada resno razmisliti o razbremenitvi dela in iskanju bolj uravnoteženih načinov financiranja javnih storitev, zlasti zdravstvenega sistema. Trenutne rešitve dodatno kaznujejo delovno aktivno prebivalstvo, kar bi lahko postalo pomembna tema pred prihodnjimi volitvami.
“Naslednja vlada bo morala resno razmisliti o razbremenitvi dela in iskanju bolj uravnoteženih načinov financiranja javnih storitev,” je dodal Lotrič, ki je objavil tudi poročilo OECD.
Obdavčitev dela v Sloveniji je ena najvišjih med državami OECD, kar močno vpliva na neto dohodke zaposlenih in konkurenčnost države. Potrebne so reforme, ki bodo omogočile bolj uravnoteženo financiranje javnih storitev ter razbremenitev delovno aktivnega prebivalstva. Vprašanje ostaja, ali bo to postalo tema prihodnjih volitev ali pa se bo nadaljevala dosedanja praksa.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
