V Sloveniji se je razvila edinstvena različica Uberja, ki je prilagojena lokalnim zakonodajnim zahtevam. Sindikat taksistov kritizira Uber zaradi nepravilnosti, kot so vožnje brez taksimetra in neustrezno označena vozila. Kljub temu Uber ostaja priljubljen, čeprav z omejitvami. Ali se Uberjev poslovni model ujema s slovenskimi delavskimi pravicami, ali pa gre za strah pred konkurenco?
Kot je pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, je slovenska različica Uberja prilagojena lokalnim razmeram. “Namesto običajne različice Uberja smo v Sloveniji dobili nekakšno podalpsko verzijo, kjer lahko Uber kot vozniki uporabljajo samo taksisti in po veljavnem taksimetru,” je dejal Lahovnik. Uber pri nas deluje kot posrednik, ne kot ponudnik prevozov.
Izkušnje iz prve roke
Za boljše razumevanje smo opravili primerjavo voženj med tradicionalnim taksijem in Uberjem. Vožnja po ljubljanski obvoznici iz Šiške do Bežigrada z običajnim taksijem je stala 11 evrov. Uberjeva vožnja, ki je bila nekoliko krajša in časovno daljša, je stala 10 evrov in 75 centov. Kljub temu, da Uber prihrani le zanemarljiv znesek, bi lahko bila razlika večja, če bi bil poslovni model manj omejen.
Regulacije in ideološke razprave
Lahovnik opozarja, da slovenska politika ni naklonjena sproščanju pravil, ki bi omogočila tudi nepoklicnim voznikom uporabo Uberja. “Slovenci smo očitno svetovni prvaki po tem, kako iz delujočih poslovnih modelov, ki delujejo povsod po svetu, naredit nek hibrid, nek spaček, z vsemi lokalnimi posebnostmi, da dobimo nekakšen podalpski poslovni model,” dodaja Lahovnik. Trenutna politika je zadržana do Uberja, kljub temu da je Janševa vlada želela Američanom odpreti vrata.
Sindikalni odzivi in Uberjevo stališče
Sindikat taksistov izraža nezadovoljstvo zaradi Uberjevih praks, ki jih označujejo za sporne. Vendar pa se sindikat ni odzval na povabilo, da te nepravilnosti predstavi pred kamero. Uber pa vztraja, da spoštuje vse zakonske zahteve v Sloveniji.
Ali je slovenski trg pripravljen na bolj sproščeno različico Uberja, ostaja odprto vprašanje.
